let

Ste vedeli, da med ni le naravna pomoč, ko nas začne praskati v grlu? Slovenski raziskovalci so tri leta preiskovali lastnosti kostanjevega medu, pri čemer so se osredotočili na delovanje v medicinske namene. Ugotovili so, da se je kostanjev med v praksi izkazal kot učinkovit pripomoček za celjenje ran. V evropskem prostoru ima trenutno kostanjev med najbolj specifične lastnosti, primerne za medicinsko uporabo, ugotavljajo raziskovalci.

Led slovenskih ledenikov najverjetneje izvira iz male ledene dobe, kaže nova raziskava slovenskih ledenikov. Doslej starosti slovenskih ledenikov namreč nismo poznali. Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja, so poudarili ob predstavitvi končnih rezultatov projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo.

"Letos se že kažejo prvi popki velikonočnic. Rožice bodo zacvetele v nekaj dneh, bomo pa tudi letos izvajali stražo v času cvetenja," nam je povedal Janko Kovačič iz PD Poljčane. "Velikonočnica ima v našem okolju močan simbolni pomen, saj jo najdemo v zastavah in grbih občin, praporih društev, emblemih itd. Lokalno prebivalstvo je zelo navezano na cvetlico in ponosni smo, da jo lahko spremljamo, varujemo in prispevamo k ohranitvi te redke rastline," pripovedujejo v Planinskem društvu Poljčane, kjer vsako leto poskrbijo za stražo velikonočnice. "Ta roža nam je prirasla k srcu, z njo živimo, z njo se veselimo in z njo smo tudi žalostni," v kratkem novem dokumentarnem filmu pove Kovačič.

Morske ptice, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo novo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, imajo brazgotine na prebavilih zaradi dolgotrajnega uživanja plastičnih odpadkov. Znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu pravijo, da bo povsem nova bolezen plastikoza, ki prizadene prebavni trakt, verjetno prizadela tudi druge vrste ptic, poroča Guardian.

Ljudje nismo edini, ki srečo v ljubezni iščemo tudi s pomočjo hitrih zmenkov. Kot so ugotovili znanstveniki, so morski psi orjaki kljub svojemu mogočnemu imenu in videzu pravi nežni velikani. S krožnimi hitri zmenki si namreč ta zanimiva vrsta išče partnerje, ugotavljajo. Znanstveniki so v posebnem ljubezenskem plesu opazili tudi nežne dotike s plavutmi, kar so označili za presenetljiv način dvorjenja za to samotarsko vrsto.

Zimski športniki opozarjajo, da je pred nami najpomembnejša tekma vseh časov, ki jo lahko zmagamo le skupaj. Podnebne spremembe ogrožajo obstoj zimskih športov. Tudi, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, se bo snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški in porabo energije.

Bolj kot bomo izsekavali gozdove, manj lahko računamo na koristne padavine na tistem območju. Znanstveniki so namreč prvič jasno dokazali, da krčenje gozdov vpliva na manj padavin. To posledično pomeni več suše in slabši pridelek. Zato upajo, da bodo te ugotovitve spodbudile politične odločevalce in kmetijske organizacije na območju deževnih gozdov v Amazoniji, porečju Konga in jugovzhodni Aziji, da začnejo več vlagati v zaščito dreves in druge vegetacije. Deževni gozdovi so v središču pogovorov tudi na letošnjem podnebnem vrhu En planet, ki poteka v Gabonu. Prav ta afriška država je namreč primer, da je tudi z zmanjšanjem deforestacije možno doseči gospodarske cilje.

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Vsak dan od začetka januarja iz kraške udornice Ravnica odpeljejo za približno osem kontejnerjev odpadkov. Med njimi se najdejo deli motorjev, vozov, pa tudi lepo ohranjene embalaže že pozabljenih izdelkov, kot so vrečke, v katerih je bilo v 80. in 90. letih pakirano mleko, kovinske lončke, Jolly pralni prašek ... Gre za prvo organizirano čiščenje jame, ki velja za najbolj onesnaženo v Sloveniji. V preteklosti je bila jama zaradi svoje lege odlagališče odpadkov za širše zaledje Pivke. Sanacija je izredno zahtevna, pri tem si pomagajo z bagrom in žerjavom.

Bill Gates se otepa očitkov, da je dvoličnež in del okoljskega problema. Medtem ko se namreč glasno zavzema za okolje in okoljski aktivizem, po svetu potuje s svojim zasebnim letalom. Slednja pa so okoljsko najbolj obremenjujoč način prevoza.

Kot ugotavljajo raziskovalci, energija, ki jo potrebujejo za vzgojo in hranjenje moških potomcev, ogroža zdravje samic kitov ubijalcev. Zato so požrtvovalne mame manj sposobne za nadaljnje razmnoževanje in vzgojo drugih mladičev, so ugotovili.

Avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek je zavrnila izdajo dovoljenja za začetek novega projekta v lasti rudarskega mogotca Cliva Palmerja v bližini Velikega koralnega grebena v Queenslandu. Ta projekt bi namreč resno ogrozil ekosistem nepogrešljivega bisera na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Okoljevarstveniki so to označili za zgodovinsko odločitev.

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Za opremo vaše kuhinje boste potrebovali kvaliteten pralni stroj (Miele, Bosch, Candy, Beko, Gorenje / Hisense,...) ter trpežno pomivalno korito, ki bo več let zdržalo vsakdanje pranje posode.

Svetovne medije so preplavili žalostni prizori Drine, enega izmed balkanskih biserov, ki se pri Višegradskem jezeru dobesedno utaplja v smeteh. Preverili smo, kakšno je stanje danes. Kot je pojasnil Dejan Furtula iz okoljevarstvene organizacije Eko Centar Višegrad, bo trajalo vsaj dva meseca, preden jim bo uspelo odstraniti enormno količino odpadkov, ki dušijo reko.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Obilno deževje je del reke Drine v Bosni in Hercegovini povsem preplavilo s smetmi. Fotografije prikazujejo pretresljive prizore kupov smeti, ki so se nagrmadili na gladini reke, ki je sicer znana po svoji dih jemajoči lepoti. Odpadki iz slabo urejenih odlagališč ob reki, ki so priplavali iz treh držav, so se tako ujeli pred jez lokalne hidroelektrarne in ustvarili 'umazano preprogo', ki se razteza po gladini zdaj neprepoznavne reke.

Populacija polarnih medvedov v Hudsonovem zalivu v Kanadi strmo upada, svarijo raziskovalci. Polarni medvedi tako izginjajo iz svoje globalne prestolnice, kot so poimenovali kanadski Churchill.

Snežna pošiljka, ki je naposled le pobelila tudi nižine, je povzročila pravi kaos. In to ne glede na to, da so v krajih pod 500 metrov nadmorske višine največ, 20 centimetrov, snega zabeležili le na Vrhniki. Nekoč pa je toliko snega zapadlo celo v Strunjanu. Sredi januarja 1987 so naprimer v Postojni izmerili 75, v Ljubljani 89, v Volčjem Potoku pa kar 96 centimetrov snega. Dolgoletne meritve Agencije za okolje kažejo, da sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem.

V Davos, kjer se začenja Svetovni gospodarski forum, bo vsak dan priletelo 200 do 250 zasebnih letal. Kot opozarjajo pri Greenpeace Slovenija, se udeleženci foruma, ki naj bi podpiral cilje Pariškega sporazuma, vedejo, kot da je vse skupaj šala. Raziskovalci so ugotovili, da so vsi leti zasebnih letal na in z letališč v Davosu med Svetovnim gospodarskim forumom 2022 povzročili skupno 9700 ton CO2, kar je enako emisijam približno 350.000 povprečnih avtomobilov na teden.

Naravovarstveniki so navdušeni nad rojstvom najredkejšega šimpanza na svetu. Podmladka, ki ga bodo poimenovali rock ali pop zvezdi, so se razveselili v angleškem živalskem vrtu Chester ZOO. Novi mladič daje upanje za prihodnost ogrožene vrste, so prepričani.

"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje," so nad posekom na območju ljubljanskega Rožnika zgroženi sprehajalci. Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov, pa pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, kjer mirijo, da tudi mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, za nekaj časa trpi le estetska.

Cigaretni ogorki so najpogostejši odpadek, ki ga prostovoljci najdejo, ko čistijo slovensko obalo. A okoljskega problema ne predstavljajo le pri nas, gre za enega najbolj trdovratnih odpadkov v svetovnih oceanih in izvor mikroplastike. V Španiji so odločili, da bodo morala stroške čiščenja za nepravilno odvržene cigaretne ogorke plačati kar tobačna podjetja oziroma proizvajalci cigaret.

Kot ugotavlja nova študija, bi lahko, tudi če bi nam uspelo doseči cilje pariškega podnebnega sporazuma, do leta 2100 izgubili skoraj polovico ledenikov. Če se globalno segrevanje nadaljuje po sedanji stopnji, ki vodi do dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, pa bi lahko bile izgube še večje. Izginilo bi lahko kar 68 odstotkov vseh ledenikov.

Zadnji teden pogovorov ob Mizi za vsakogar je postregel z zanimivimi gosti, ki so spregovorili o svojih težkih življenjskih preizkušnjah in vsakdanjih izzivih, s katerimi so nemalokrat opomnjeni, da se jih uvršča v posebno kategorijo. Nini Gaspari so se tako v prejšnjem tednu pridružili Petra Polanič iz Društva Legebitra, Lia Bordon, Anton Petrič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Maja Kuzma Ganić, David Geršak iz Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in Klaudija Stare.

Na odlagališču Bhalswa v Delhiju se vzpenja kar 62-metrov visoka gora smeti. Tam večkrat izbruhnejo požari zaradi vročine in metana. Letos so se gasilci z ognjenimi zublji borili že 14-krat. Požari lahko pod kupi smeti tlijo še tedne ali mesece. To predstavlja izredno nevarnost za moške, ženske in tudi otroke, ki prečesavajo goro smeti, da bi našli predmete, ki bi bili še primerni za prodajo, zaskrbljujoče razmere opisuje CNN. V bližini živi tudi približno 200.000 prebivalcev, ki opozarjajo, da območje ni več primerno za bivanje, ampak si preprosto ne morejo privoščiti, da bi se preselili, zato nimajo druge izbire, kot da dihajo strupeni zrak in uporabljajo s toksini onesnaženo vodo.

Raziskovalci slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so dokumentirali najdaljšo pot obalnega ekotipa delfina vrste velika pliskavka na svetu. Delfin, ki so poimenovali Prešeren, je obiskal Tirensko morje, severni Jadran in Ligursko morje. Ugotovitve, do katerih so prišli slovenski raziskovalci v sodelovanju z italijanskimi kolegi, kažejo, da so ti morski sesalci veliko bolj mobilni, kot so sklepali doslej.

Ste pred izbiro drevesca, ki bo v vaš dom prineslo praznično vzdušje? Katero je okolju bolj prijazno? Naravno ali umetno? Katero ima nižji ogljični odtis? Je bolje, da kupimo umetno božično drevesce in ga uporabljamo več let ali naj se vsako leto podamo po naravno drevesce, ki bo v večini primerov po koncu praznikov nič kaj svečano pristalo na odpadu?

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija (DOPPS) opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu, okolici Pragerskega in Račah, kar je največ doslej.

Maja Kuzma Ganić je marsikaj. Mama, partnerka, novinarka, pisateljica, motivatorka, inštruktorica, usmerjevalka, bivša košarkašica, tolmačica slovenskega znakovnega jezika ... Ob vsem tem je težko verjeti, da ne sliši.