let

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.

Na vsakem koraku se že bohotijo praznično okrašena drevesca. Se vsako leto znova sprašujete, ali je okolju bolj prijazno umetno ali naravno božično drevo? Odgovor ni črno-bel. Načeloma pa velja, da je treba umetno smreko uporabljati od sedem do 20 let, da bi ta imela nižji ogljični odtis od naravnega drevesca. Pri prodaji prazničnih dreves trgovski centri najpogosteje ponujajo kavkaško jelko. Ta iglavec je priljubljen tudi zato, ker mu skorajda ne odpadajo iglice. Pripeljejo jih večinoma iz gojitvenih nasadov v Zahodni Evropi. Z vidika trajnosti Zavod za gozdove Slovenije zato za praznično okrasitev priporoča domače smreke.

Britanska polarna raziskovalna ladja se je srečala z največjo ledeno goro na svetu. Ta se je namreč, kot smo že poročali, začela premikati po skoraj 40 letih. Raziskovalcem, ki so se znašli blizu fascinantne ledene gore, je tako uspelo narediti nekaj posnetkov. Neverjetno srečno naključje pa je znanstvenikom omogočilo tudi zbiranje vzorcev morske vode okoli ogromne gore.

V Barceloni in okolici se spoprijemajo s hudo sušo. Katalonske oblasti se bojijo, da bodo morali vodo v prihodnjih mesecih mestu dostavljati z ladjami. Prižgali so vse alarme, saj jim, kot pravijo, izredno stanje zaradi suše morda grozi že v naslednjih tednih. Zato so še zaostrili omejitve za porabo vode.

Na newyorškem letališču JFK je pristal že prenekateri Boeing tisti dan. A ta pristanek je bil nekaj posebnega. Čez ocean ga je z londonskega Heathrowa poganjalo neke vrste 'kuhinjsko olje'. Namesto običajnega goriva so za poskusni let uporabili trajnostno gorivo oziroma t. i. SAF. In medtem ko bi nekateri let radi obarvali v zeleno, okoljevarstveniki opozarjajo, da takšno gorivo ne more oprati slabe vesti zaradi umazanih učinkov, ki jih letenje povzroča našemu skupnemu planetu.

Znanstveniki so opozorili, da se je A-23A, ki velja za največjo ledeno goro na svetu, začela premikati po tem, ko je bila več kot 37 let pritrjena na oceansko dno. Prve premike so sicer zaznali že pred tremi leti, zdaj pa se je zaradi vetrov in tokov začela pospešeno premikati.

Primerjava fotografije Triglavskega ledenika, ki je bila posneta pred točno stotimi leti, s fotografijo, ki so jo raziskovalci posneli letos, razkriva žalostno resničnost podnebnih sprememb. Slovenske geografe je letos na mestu Triglavskega ledenika, kjer so še lani prevrtali skoraj pet metrov globoko, pričakalo golo skalovje. Ledenik se je razpolovil na dva dela, se močno zmanjšal in stanjšal. Vprašanje časa je, kako dolgo se bomo v Sloveniji še lahko hvalili z ledenikoma.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

Novo poročilo razkriva, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu povzroči več izpustov toplogrednih plinov kot najrevnejših 66 odstotkov svetovnega prebivalstva. Poročilo kaže, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu živi podnebno neobremenjen slog življenja, njihove emisije pa so odgovorne za trpljenje najrevnejših na svetu, ki praviloma nosijo največje breme podnebnih sprememb.

V Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da so koncentracije emisij toplogrednih plinov lani dosegle rekordne ravni, ustavitve trenda rasti pa ni na vidiku. Koncentracije CO2 so bile lani za 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo.

Po Franciji bi lete na kratke razdalje morda prepovedala tudi Španija. Notranje lete na linijah, ki jih lahko z vlakom prepotujemo prej kot v dveh urah in pol z vlakom, bi ukinili. A okoljevarstvene organizacije s predlogom niso zadovoljne, saj predlog, ki zaenkrat še nima zadostne politične podpore, vidijo kot simboličen.

Z Mestno promenado Brežice se staro mestno jedro vsako poletje spremeni v živahno prizorišče. Letos pa so ta dogodek oblekli v 'zeleno'. Preverite, kaj je na prireditvi, ki je prejela naziv Zero Waste prireditev, počela 'zelena straža', v kakšne umetnine so se spremenili smetnjaki in koliko odpadkov so zbrali. Predvsem pa, kako je naslednje jutro zasijalo prizorišče dogodka, ki tokrat za razliko od prejšnjih let ni bilo 'nastlano' s smetmi.

Bi vozniško dovoljenje zamenjali za brezplačen javni prevoz? To je možno v nekaterih mestih v Nemčiji. Nemčija namreč preizkuša številne inovativne načine, da bi zmanjšala število avtomobilov na cestah. Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace sicer poziva vlade, naj uvedejo cenovno ugodne podnebne vozovnice za ves javni prevoz. Evropsko komisijo pa poziva, naj to omogoči in v prihodnosti uvede enotne podnebne vozovnice za vso Evropo.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

Na vlak – okolju bolj prijazen prevoz – je zdaj skočila tudi francoska nogometna zveza. Sprejeli so bolj zelena oziroma okolju prijazna 'nogometna' pravila. Francosko nogometno moštvo bo namreč odslej na vse tekme, ki jih bo igralo manj kot tri ure stran, potovalo z vlakom namesto z letalom. Tako želijo zmanjšati ogljični izpust, so se odločili, poroča Euronews. To velja tudi za eno največjih zvezd nogometa Kyliana Mbappeja, ki se bo zdaj namesto na letalo večkrat vkrcal na vlak.

Vrček piva čez nekaj let morda ne bo več takšnega okusa in vonja, kot ste ga vajeni. Podnebna kriza že danes spreminja okus in kakovost evropskega piva, svarijo znanstveniki. Količina in kakovost hmelja bosta namreč do leta 2050 pomembno padali, če se pridelovalci ne prilagodijo na višje temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Največji padec v količini pridelanega hmelja v Evropi so raziskovalci zaznali prav v celjski regiji.

"Ne zgolj v času tedna restavracij, pač pa vsak dan v letu skrbimo za to, da vse porabimo," pravijo pri eni od priznanih ljubljanskih restavracij, ki sodeluje v jesenskem tednu restavracij. Ta desetdnevni kulinarični 'festival', ki se začne konec tedna, namreč tokrat poteka pod geslom 'Več okusa za manj ostankov'. Ljubitelji vrhunske kulinarike se bodo lahko razvajali v več kot 100 gostilnah oziroma restavracijah po vsej Sloveniji. Projektu, ki letos poteka že 10. leto zapored, pa se prvič pridružujejo tudi kmetijsko ministrstvo in slovenski rejci ter predelovalci mesa.

V Talinu praznujejo deseto obletnico, odkar je javni promet v prestolnici postal brezplačen. A niso zaspali na lovorikah, javni prevoz vseskozi izboljšujejo in se trudijo, da bi bil ta čim učinkovitejši. Trenutno uvajajo koncept 15-minutnega mesta, kjer je prebivalcem vse, kar potrebujejo, dostopno v 15 minutah. Talin se je povzpel tudi na prvo mesto Greenpeaceove lestvice glede na učinkovitost in cenovno ugodnost javnega prevoza v evropskih prestolnicah.

Švicarska akademija znanosti opozarja na dramatično pospeševanje taljenja ledenikov v tej alpski državi. Izračunali so, da so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili kar deset odstotkov prostornine. Takšno izgubo ledu lahko primerjamo s celotnim obdobjem med letoma 1960 in 1990. Razloga pa vremenski ekstremi in podnebne spremembe.

Podjetje IKEA je na dogodku "Naredi prostor življenju" v trgovini IKEA Ljubljana razkrilo, da bo celotno poslovno leto 2024 posvetilo idejam in izdelkom za shranjevanje po vsem domu. Ključne rešitve obsegajo vse od knjižnih polic, predalnikov in vozičkov do škatel, registratorjev in ikonične nakupovalne vreče podjetja IKEA. S temi rešitvami v podjetju pomagajo kupcem pospraviti, ustvariti red in tako narediti prostor življenju.

Na Indonezijskem otočju Spermonde so lokalni ribiči zaradi preživetja uporabljali nelegalne metode krivolova. Prakse, kot je bombardiranje koralnih grebenov, da bi tako ulovili več rib, pa so privedle do katastrofalnih posledic. A nekateri so našli pravo pot in zdaj pomagajo pri obnovitvi naravnega bogastva, ki so ga uničevali tudi sami.

Le četrtina moških in tretjina žensk svoje dnevne poti opravi na najbolj varčen in okolju prijazen način – peš. Še vedno se očitno najraje prevažamo z avtomobili, saj število registriranih avtomobilov narašča, upada pa število potnikov v javnem potniškem prometu. In to kljub številnim pobudam za uporabo javnega prevoza in različnim vrstam vozovnic.

Pisanih travnikov je v Sloveniji vsako leto manj. Ker so izjemnega pomena, v Sloveniji nastaja semenska banka, ki bo predstavljala varovalko v primeru, da katera rastlinska vrsta izgine s kakšnega območja. V njej bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji. Vzpostavitev semenske banke in prizadevanja za ohranitev travnikov pa so se šele začela.

Veveričjak, cunami riba, veliki seržant, gambuzija, skakavka ... Slovenski raziskovalci zaradi učinkovitega sistema monitoringa pogosto odkrijejo številne vrste rib, tudi take, ki jih v Jadranskem morju niso opazili še nikoli prej. Gre tako za tujerodne vrste, kot za vrste, ki jih poleti k nam privabljajo visoke temperature morja.

Na grškem Skiathosu se bohoti prelepa plaža Lalaria. Velja za eno najbolj idiličnih grških plaž, na kateri si lahko odpočijete oči na nešteto modrih odtenkih in deviško belih kamenčkih. A že več let okoljevarstveniki opozarjajo, da se plaža zaradi turistov, ki s seboj jemljejo te prepovedane spominke, uničuje. Odnašanje kamenja in peska s plaž ter obal je sicer pereč problem tudi drugje, v številnih državah 'plažnim tatovom' grozijo tako finančne kot zaporne kazni.

Na Hrvaškem je potapljač pred kratkim ulovil strupeno rdečemorsko plamenko. Ker je invazija njene sorodnice v Karibskem morju povzročila zelo velike težave, se nekateri podobnega scenarija bojijo tudi v Sredozemlju. A dokler gre le za maloštevilna opažanja, je strah pred to tujerodno invazivno vrsto odveč, pojasnjuje dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu.

Kdaj ste nazadnje na daljše potovanje odšli z vlakom? Ste kdaj že potovali z nočnim vlakom? Je vaša prva izbira vedno pot po zraku? Okoljska organizacija Greenpeace opozarja, da priljubljenost okoljsko bolj prijaznim železnicam močno zbijajo letalski nizkocenovniki, ki pa povzročijo veliko višji okoljski odtis.

Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so sporočili lepo novico. Letošnji popis bele štorklje v Sloveniji je bil namreč rekorden. Tako je letos v naši državi gnezdilo največ parov doslej. Pri tem so sicer opozorili, da vedno močnejša neurja predstavljajo nevarnost za štorklje.