let

Nova raziskava kaže, da globalno segrevanje že občutno krati spanec ljudem po svetu in povzroča težave predvsem prebivalcem revnejših držav, v katerih klimatske naprave niso tako široko dostopne. Podatki kažejo, da zaradi vročine slabše spimo, predvsem ženske in starejši ljudje, ki imajo hujše zdravstvene težave.

Sneg v Alpah se hitro umika, nadomešča pa ga rastlinje, izpostavljajo švicarski raziskovalci. Gre za vidno posledico podnebnih sprememb, ki jo je mogoče opazovati iz vesolja. "Razsežnost sprememb se je v Alpah izkazala za izjemno veliko," je izsledke raziskave komentirala vodja raziskovalne ekipe Sabine Rumpf.

Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja, so opozorili ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Udeleženci dogodka so se strinjali, da moramo pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Najstnica iz Kalifornije, ki ji je uspelo ustaviti vrtanje nafte, nigerijski odvetnik, ki je izboril pravico za skupnosti, ki so jim okoljsko sporne prakse korporacij pridobivanja nafte povsem uničile zdravje in okolje, Ekvadorca, ki sta zemljo svojih prednikov zaščitila pred rudarjenjem zlata in ubranila deževni gozd – to je le nekaj okoljevarstvenikov, ki so prejemniki letošnje tako imenovane ’Zelene Nobelove nagrade’, prestižne okoljske nagrade Goldman. Sedem neustavljivih okoljevarstvenikov s sedmimi različnimi zelenimi zgodbami, ki imajo skupni imenovalec: požrtvovalnost, pogum in vero v boljši svet.

Fotovoltaika postaja vedno pomembnejša, predvsem v luči boja proti podnebnim spremembam in energetske neodvisnosti držav, nedavni konflikti z Rusijo so dvignili pomembnost in interes tako za fotovoltaiko kot tudi druge obnovljive vire. Če bi recimo del subvencij namesto proizvajalcem fosilnih goriv namenili fotovoltaiki, bi se ta prehod na čistejše vire zgodil še veliko hitreje, je prepričan dr. Marko Jošt z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Pojasnil nam je, kakšen mejnik je uspel njemu in sodelavcem Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko pod vodstvom prof. dr. Marka Topiča.

Prvi župan v Veliki Britaniji, ki je razglasil podnebno krizo, se sooča z očitki, da je s potjo na TED konferenco v Kanadi po nepotrebnem ustvaril visok okoljski odtis. Preletel je namreč devet ur, da je imel 14 minutni govor o podnebni krizi. Kot so izračunali podnebni aktivisti, let iz Velike Britanije v Kanado ustvari 2.016 ton ogljikovega dioksida. Prepričani so, da bi njegov govor dosegel veliko večji učinek, če bi ga izvedel prek spleta.

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila na osmo mesto. Je pa Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki, ugotavlja Unicef.

Znanstveniki so po naključju odkrili tehniko lovljenja školjk pokrovač, s katero bi lahko zmanjšali škodo, ki jo našemu morskemu dnu povzročajo tradicionalne metode. Ugotovili so namreč, da so pokrovače kar same "skočile" v mrežo, saj so jih pritegnile svetleče LED-luči v njej.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.

V Krajinskem parku Strunjan načrtujejo širitev zavarovanega območja na morju, in sicer od rta Ronek proti odprtemu morju, kjer se nahaja podvodni koralni greben, in do Pacuga. Širitev zavarovanega območja ne bi imela večjega vpliva na navade obiskovalcev, bi pa pripomogla k varstvu tako koralnega grebena kot tudi delfinov.

Mednarodni ladijski promet ogroža 'nežne morske velikane', kot so raziskovalci poimenovali morske pse orjaške kitovce. Populacija veličastnih morskih psov se je v zadnjih letih na globalni ravni namreč prepolovila, znanstveniki pa so glede vzrokov za upad tavali v temi. Nova študija kaže, da je velika verjetnost, da je eden izmed smrtonosnih dejavnikov, ki ogroža populacijo tudi gost ladijski promet.

Družba Petrol je danes uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina. Polje z devetimi vetrnicami proizvaja okoli 96 gigavatnih ur električne energije na leto. To je druga Petrolova vetrna elektrarna na Hrvaškem; prva že nekaj let stoji v bližini Šibenika.

Raziskovalci so v vodoopornih otroških oblačilih, pohištvu in posteljnini odkrili večne kemikalije oziroma PFAS. Skoraj 60 odstotkov testiranega otroškega tekstila, ki je bil označen kot vodoodporen in celo okolju prijazen, je vsebovalo kemikalije PFAS, so ugotovili v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Environmental Science and Technology Journal. Te kemikalije imajo lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi. Povezujejo jih s tveganjem za nastanek raka, prirojenimi okvarami, boleznimi jeter, boleznijo ščitnice, zmanjšano imunostjo, hormonskimi motnjami in vrsto drugih resnih zdravstvenih težav.

Ljudi skušamo ozaveščati o pomenu hrane, ki je pridelana brez kemije, najraje z lastnim zgledom, da se da in uspeva tudi drugače, pravi Mitja Senekovič. Mlada družinica je svoje korenine pognala v Prlekiji, kjer ekološko sadjarsko kmetijo Sen vodijo po načelih miroljubnega kmetijstva. "Gre za zavedanje in spoštovanje do zemlje, do narave, do drugih živih bitij," našteva Mitja, ki pravi, da je zanje ključno, da so večino časa v okolju, za katero je človek ustvarjen in v katerem je tudi srečen. Zavedanje, da je pomembno, kaj damo v usta, je vedno večje in ekološka pridelava sadja je prihodnost, je prepričan. Imajo tudi vizijo mestnih ali primestnih sadovnjakov, v katerih bi si lahko ljudje neomejeno in brezplačno nabirali ekološko sadje.

Starejši viri kažejo, da je divji petelin nekočposeljeval večino Slovenije. Med drugim ni bil prav nič nenavaden prebivalec ljubljanskega Rožnika. V zadnjih 130 letih je bila številčnost divjega petelina na Slovenskem največja med letoma 1910 in 1930, po letu 1960 pa se stalno zmanjšuje.

Ko razmišljamo o ogrevanju nepremičnine, moramo najprej pomisliti na to ali gre za novogradnjo, veliko renovacijo ali le manjši adaptacijo. V tem članku se bomo omejili na ogrevanje hiše, kjer je govora o novogradnji ali veliki prenovi.

Po slikoviti španski železniški liniji Maresme se potniki že več kot 170 let prevažajo iz Barcelone do Costa Brave – a koliko časa bodo potniki lahko uživali v vožnji z vlakom, ki jih popelje 'po morju'?

V občini Kočevje je začel delovati pilotni projekt prevoza na zahtevo. Do 24. aprila je storitev na voljo brezplačno, nato pa bodo prevoze zaračunavali po sprejemljivih in delno subvencioniranih cenah. Prevozi naj bi bili tudi bolj prilagodljivi in zato bolj zanimivi za uporabnike.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Pred časom so na naših cestah in na cestah v sosednji Furlaniji zabeležili več trkov vozil z volkovi. Ob tem so se pojavila vprašanja, ali povečana prisotnost volkov ob prometnicah pomeni povečanje njihove populacije v regiji. Številčnost volkov sicer med letom zelo niha. Kljub veliki smrtnosti mladih volkov se je v zadnjem desetletju dinarsko-balkanska populacija volkov znatno povečala. V Sloveniji po zadnjih ocenah živi okoli 150 volkov.

Četrtkovo jutro se za 44 zaposlenih v Elanu ni začelo v službenih prostorih, pač pa pod vznožjem Gore nad Begunjami, priljubljene izletniške točke s cerkvijo Svetega Petra na vrhu. Delo v pisarni in proizvodnih halah so za en dan zamenjali za višji cilj – skrb za okolje ter poprijeli za motike in kladiva. V delovni akciji so posadili tisoč dreves in se zavezali, da bodo za nasad skrbeli naslednjih pet let.

V teh negotovih časih, ko na trgovinskih policah zaradi strahu pred pomanjkanjem zmanjkuje olja in moke, se zdi, da je začela vsa država razmišljati o samooskrbi. Kako samooskrbni smo na ravni države in kaj je to naravno kmetovanje?

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da skoraj vsi na svetu dihajo zrak, ki ne izpolnjuje njenih standardov za kakovost zraka. Eden glavnih krivcev za onesnažen zrak so fosilna goriva, zato pozivajo k zmanjšanju njihove uporabe. Onesnažen zrak namreč povzroča težave z dihali in pretokom krvi ter je posledično vzrok za milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Plamenca, ki je pobegnil iz ameriškega živalskega vrta, so po 17 letih opazili živega in zdravega. Na priborjeno svobodo je poletel, ker so mu oskrbniki pozabili 'pristriči peruti', tako pa je do svojega novega bivališča v vseh teh letih prepotoval več kot 1126 kilometrov. Zdaj je v svojih dvajsetih letih, svoj novi dom pa je našel v Teksasu.

Na območju Mednarodnega centra za samooskrbo v Poljčanah dr. Ana Vovk Korže prikazuje, koliko hrane lahko pridelamo na hektarju in pol. Vsega si nikoli ne bomo mogli pridelati sami, zato je smiselno, da gojimo tisto, kar na obstoječi zemlji najbolje uspeva, ostalo pa zamenjamo ali kupimo od okoliških sosedov, svetuje. Sama na dobrega pol hektarja pridela sadje, zelenjavo, zelišča in lupinarje.

Na plaži v avstralskem Novem Južnem Walesu so mimoidoči naleteli na srce parajoč prizor. Na kopno je naplavilo poginulo želvo velikanko oziroma orjaško usnjačo. Oblasti menijo, da bi lahko bila smrt ogrožene vrste želve posledica močnega deževja, ki so ga povzročile podnebne spremembe. Zaradi tega je namreč v ocean naplavilo še več plastičnih odpadkov, ki jih lahko želve zamenjajo za hrano.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.

Satelitski posnetki kažejo, da je ledena polica Conger na Antarktiki popolnoma razpadla. Nasini znanstveniki pri tem svarijo, da je popoln propad ledene police, velike kot Rim, v času nenavadno visokih temperatur na Antarktiki, opozorilni znak pred tem, kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Polica se je sicer že prej počasi sesedala, rekordne temperature pa so proces najverjetneje spodbudile, ugotavljajo znanstveniki, a da bi povezanost potrdili, morajo narediti še dodatne raziskave.

Paradižnik, maline, jagode, česen, čebula, buče, špinača, kumare, melancane, redkvice, koleraba, čiliji, solata in paprike. Vonj po žajblju, meti, drobnjaku, pehtranu, melisi, ameriškem slamniku, ognjiču ... To je v sezoni podoba skupnostnega vrta v Litiji, ki je v tem letnem času še malce neurejen, a po maju, ko pridni prostovoljci poprimejo za lopate in motike, začne pridobivati sijaj. Sprva so želeli v okviru projekta višek pridelkov prodajati tudi na trgu, a kmalu se je izkazalo, da zahteva pridelava hrane v tolikšnih količinah, kot so si zastavili, precej več časa, znanja in pridnih rok, zato so se prilagodili in filozofijo spremenili v "Kar se posadi – to se razdeli". Vsak, ki je vključen ter obdeluje vrt in ga soustvarja, dobi tudi delež pridelane hrane.