let

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Ste že kdaj pri rezervaciji potovanja ali pri spletnem nakupu označili okence, ki vas poziva, da nekaj evrov namenite za ogljično izravnavo? Pa veste, kaj to pomeni? Ste prepričani, da zato na drugem koncu sveta uspeva bujno drevo? Pomislite še enkrat in preverite, kaj konkretno sploh pomenijo programi ogljične izravnave.

Ste vedeli, da bi za pogon letala na relaciji Pariz–New York potrebovali maščobo 8.800 prašičev? Živalske maščobe so vedno bolj zanimive za proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv. A kot opozarjajo v Društvu za sonaraven razvoj Focus, študije že kažejo, da takšen način ni vzdržen in da je lahko sporen.

Družba Soške elektrarne Nova Gorica in Družba za avtoceste sta podpisali dogovor o postavitvi sončnih elektrarn ob primorski avtocesti in vipavski hitri cesti. Izkoristili bodo degradirane površine, kot so nekdanja odlagališča gradbenih odpadkov in različni izkopi, predvsem v okolici Dekanov, Razdrtega, Vipave in Vrtojbe.

Nasini satelitski posnetki kažejo, da postajajo svetovni oceani vse bolj zeleni. Sprememba barve je posledica sprememb ekosistemov v oceanih, ki pa so posledica podnebnih sprememb.

Pokvarjena zadrga, obrabljen podplat, strgani šivi ... Namesto, da bi takšna oblačila in čevlje vrgli v smeti in kupili nove, bodo francoski potrošniki dobili posebne finančne spodbude za to, da jih popravijo in obnovijo. S tem želi Francija zmanjšati količino tekstila, ki vsako leto konča na deponijah.

V vročih poletnih dneh številne v svoje hladnejše zavetje vabi Triglavski narodni park. Da bi ostal slovenski biser čim bolj nedotaknjen, se morajo obiskovalci tja odpraviti odgovorno. Najpogostejše kršitve v poletnem času na tem zavarovanem območju so kopanje v visokogorskih jezerih in vodotokih, kampiranje v naravi na mestih, ki temu niso namenjena, ter parkiranje in vožnja v naravnem okolju.

Nova Zelandija je kot prva država na svetu v trgovinah prepovedala plastične vrečke za sveže prehranske izdelke, kot sta sadje in zelenjava. Tako je Nova Zelandija naredila nov korak v boju proti plastičnim odpadkom za enkratno uporabo.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, opozarja dr. Nina Bednaršek, s katero smo se pogovarjali o tem, kakšna bodo naša morja v prihodnosti, če ne ustavimo tega procesa.

Lani je bila stara celina za približno 2,3 stopinje Celzija toplejša kot v sredini 19. stoletja. Svet se je medtem v povprečju segrel za 1,2 stopinje. Evropa se torej med vsemi celinami segreva najhitreje, v najnovejšem poročilu opozarjata Svetovna meteorološka organizacija in agencija EU za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service.

GLS Slovenija je predana trajnostnemu delovanju, zavezana k pravičnosti, izobraževanju, spoštovanju raznolikosti in zmanjševanju vpliva na okolje. Njihova kratkoročna trajnostna vizija se osredotoča na varovanje okolja in zmanjševanje izpustov CO2. Pri uresničevanju svoje vizije so dosledni, saj že vrsto let zmanjšujejo svoj ogljični odtis na način, da spodbujajo uporabo paketomatov, optimizirajo dostavne poti kurirjev, elektrificirajo vozni park in implementirajo fotovoltaiko na paketomatih ter stavbah. V primerjavi s preteklim letom je GLS Slovenija na ta način zmanjšala število prevoženih kilometrov na kurirja in tudi na paket, kar je v največji meri odraz porasta uporabe GLS Paketomatov.

Odpadki, onesnaževanje oceanov in prekomerni ribolov predstavljajo resen okoljski problem. Zato postaja trajnostno poslovanje vse bolj odločilen kriterij tudi v gospodarstvu oziroma pri ribolovu. Če želimo ohraniti dragocene vire, jih moramo zaščititi in varovati. Prav to pa je namen tudi mednarodne kampanje Skupaj za oceane.

Svetovna proizvodnja sončne energije je konec lanskega leta presegla teravatni mejnik. Po napovedih bo svet proti koncu desetletja vsako leto namestil za dodaten teravat sončnih elektrarn, kar naznanja tudi začetek obdobja ogromnih količin odsluženih fotonapetostnih (FN) panelov. Steklo, aluminij, silicij, še nekaj drugih kovin ter umetne mase, glavne sestavine panelov, bodo do leta 2050 tehtali že okoli 80 milijonov ton.

Na dnu Piranskega zaliva bodo predvidoma konec avgusta postavili umetno podvodno strukturo, na kateri bodo raziskovali možnosti pridobivanja avtohtonih morskih organizmov za gojenje. V zavodu YouSea pričakujejo, da bo Morska oaza Piran, kot so jo poimenovali, postala dom številnih vrst in delovala podobno kot naravni podmorski greben.

Citroën v Sloveniji ponosno sodeluje v projektu SUSTAINera, ki ga izvaja celotna pooblaščena mreža servisov znamke Citroën. S tem namenom so bili uvedeni številni trajnostni ukrepi, ki so ključni za ohranjanje in varovanje našega okolja.

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

"Na svetu imamo več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša," izpostavljajo pri društvu za sonaraven razvoj Focus. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije so preučili okoljski odtis današnje mode in ugotovili, da kupimo kar 60 odstotkov oblačil več kot pred 15 leti, tretjine pa nikoli ne oblečemo.

Ob svetovnem dnevu okolja so v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah predstavili dva rabljena ladijska kontejnerja, ki so jih preuredili v bivalna objekta. Nastala sta v okviru dveletnega projekta za razvoj Studia krožnega gospodarstva, ki je financiran z norveškimi sredstvi. Namen Studia je sicer trajnostna arhitektura in gradnja z obnovljivimi materiali.

Evropske države bodo do leta 2030 ob prizadevanjih ustvariti energetsko učinkovito in trajnostno prihodnost morale najti dodatnih 167 milijard evrov letno. Čeprav investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri tem predstavljajo izjemno pomemben delež, večina ponudnikov energetskih storitev poroča, da je težko ali zelo težko pridobiti primerne vire financiranja.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.

Svetovna jezera so vedno bolj izsušena, svarijo znanstveniki. V raziskavi so s pomočjo satelitov spremljali, kako so se v zadnjih tridesetih letih spreminjala jezera po vsem svetu, od Kaspijskega jezera oziroma morja do Velikega slanega jezera. Ugotovitve pa nič kaj obetavne: več kot polovica največjih svetovnih jezer in rezervoarjev se vedno bolj suši. Zato so, kot opozarjajo raziskovalci, na mestu skrbi glede oskrbe z vodo v prihodnosti.

Morda res ne pridelujejo medu, a so čebele samotarke kljub temu izjemne opraševalke, ki pa jih je zaradi sprememb v okolju vse manj. Zato so v ljubljanskem BTC odprli povsem nov hotel, ki je namenjen tem prebivalkam Ljubljane, ki drugje težko najdejo prenočišče. Svoja gnezda si bodo lahko odslej zgradile v velikem lesenem logotipu podjetja A1.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Z Obale prihajajo pozitivne novice. Ekipama društva Morigenos in Akvarija Piran je uspelo iz mreže, v katero se je zapletel, rešiti delfina. Kot izpostavljajo, žival ni utrpela resnejših poškodb, zato so za zdaj zelo optimistični. Objavili so tudi posnetek reševanja.

Vse življenje se je danes okronani kralj Karl III. zavzemal za okolje in reševanje perečih okoljskih problematik. Mnogi so ga dojemali kot pomembnega zagovornika podnebja, ki financira dobrodelne organizacije in kampanje, povezane z reševanjem okoljskih težav. A teža krone na njegovi glavi ga bo verjetno prisilila v politično nevtralnost. Nekateri tako že ugotavljajo, da je 'zeleno štafeto' predal prestolonasledniku Williamu.

Zafer Kizilkaya je osupel ugotovil, da se je nekoč biser Turčije pod gladino spremenil v opustošeno pokrajino brez življenja. Odločil se je za plemenito misijo. Uspelo mu je prepričati ribiče in oblasti, da se mu pridružijo, in sčasoma se je v Gokovski zaliv vrnilo življenje. Za svoje delo in zaščito morskih območij je prejel letošnjo 'zeleno Nobelovo nagrado', prestižno okoljsko nagrado Goldman.

Znanstveniki so v vulkanskem vrelcu odkrili mikrobe, ki neverjetno hitro presnavljajo ogljikov dioksid. Odkritje vzbuja upanje, da bi lahko v prihodnosti mikrobe, ki absorbirajo CO2, uporabili kot učinkovito orodje za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja.