znanstveniki

Kot opozarjajo v društvu Morigenos, Sredozemsko morje ni varen dom za vse vrste kitov in delfinov. Mednarodna zveza za varstvo narave je objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju. In vse razen dveh vrst kitov in delfinov v Sredozemlju so bile uvrščene v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu, štiri populacije pa so opredeljene celo kot kritično ogrožene.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je posvarila pred 'grozljivo in pretirano uporabo plastike v kmetijstvu po svetu'. Uporaba plastike v kmetijstvu ogroža globalno prehransko varnost in lahko predstavlja tveganje za zdravje, opozarjajo. Pritiski na tla in vodne vire pa so dosegli kritično točko, potem ko smo bili v preteklih letih priča veliki degradaciji, še razkriva poročilo o stanju tal in vodnih virih.

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

Ugotovitve projekta Pirati plastike, ki je preučeval onesnaženost slovenskih rek s plastiko, vzbujajo precej skrbi. Mikroplastične delce so raziskovalci potrdili v kar treh četrtinah vzorcev iz slovenskih potokov in rek. Največ mikroplastičnih delcev so odkrili v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem ter Dravinja v Zrečah. Le šest od 32 rek, katerih vzorce so analizirali, za zdaj ostaja neonesnaženih. To so Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava.

Raziskovalci opozarjajo, da globalno segrevanje in vedno toplejše temperature morja za veličastne albatrose, ki veljajo za ene najbolj lojalnih in monogamnih vrst ptic, ne pomenita nič dobrega. Znanstveniki so namreč ugotovili, da ptice zdaj po hrano potujejo dlje, ker jim je na voljo manj hrane, so vedno bolj pod stresom, kar posledično ogroža njihove odnose in sposobnost razmnoževanja. Znanstveniki predvidevajo, da samice za naraščajoči fiziološki stres krivijo samce.

Ekipa raziskovalcev je odkrila nanoplastične delce v vzorcih snega in ledu v avstrijskih Alpah, na več kot 3000 metrih nadmorske višine. Znanstveniki so se nato lotili uganke: od kod je v te odročne kraje prišla nanoplastika? Njihovi modeli so pokazali, da so jo v Alpe najverjetneje zanesli vetrovi iz evropskih mest, kot so Frankfurt, Pariz in celo London. Ugotovitve so skrb vzbujajoče, saj to pomeni, da je nanoplastika močno prisotna tudi v zraku, ki ga dihajo ljudje v teh mestih.

Strokovnjaki svarijo, da hitra stopnja taljenja ledenikov v poletnem času močno presega njihovo okrevanje v zimskih mesecih. Primer je islandski ledenik Vatnajökull, ki se zaradi podnebnih sprememb tali hitreje, kot se lahko obnavlja, opozarjajo raziskovalci, ki so analizirali posnetke, kajti ujeli so osupljivo hitrost taljenja ledu tretjega največjega ledenika na Islandiji.

Pridelovalci bombaža v Egiptu se veselijo bogate letine. Navdušeni so tudi nad rastjo cen odkupne cene bombaža, ki se je skorajda podvojila. Razlog za dobro letino so višje temperature, h katerim so pripomogle tudi podnebne spremembe – bombaževec namreč za svojo rast potrebuje toploto in vodo. A medtem ko je to za pridelovalce in lastnike polj bombaževca dobra novica, strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi temperaturnih sprememb ogrožene letine žit, ki so ključne za prehransko varnost države. Naslednje leto bo Egipt gostil podnebno konferenco, ki je letos potekala v Glasgowu.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

Na otočju se razprostirajo dolge bele plaže, ki so raj za turiste. A kako dolgo bomo še lahko občudovali to podobo? Maldive namreč ogrožajo podnebne spremembe. V Glasgowu te dni poteka podnebna konferenca, na kateri bodo svetovni voditelji določili, kakšna prihodnost čaka naš planet. Kot je na odprtju izpostavil sir David Attenborough, tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, te najbolj občutijo. In dokaz za to so Maldivi, ki se potapljajo.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

Kava je ena od dobrin, na katere bi lahko podnebne spremembe v prihodnjih desetletjih močno vplivale. Po nekaterih ocenah bi lahko do leta 2050 kar polovica zemljišč, na katerih jo pridelujejo, postala neprimerna za nadaljnjo pridelavo. To bi lahko cene kave dvignilo v nebo. Upanje na bolj trajnostno pridelavo kave pa gojijo na Finskem, kjer so v laboratoriju ustvarili kavo, za katero ne potrebujejo kavnih zrn.

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje, da bi lahko katastrofalne poplave, ki smo jim bili v Evropi priča to poletje, postale  ne le dogodek, ki se zgodi enkrat na sto let, ampak kar letni pojav. Poleg tega naj bi gladina morja narasla za 84 centimetrov do konca tega stoletja, pa še to pod pogojem, da nam uspe doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Trenutno kaže, da je ta scenarij težko dosegljiv. Nizozemska je država, ki ima več desetletij dolgo tradicijo veličastne visokotehnološke protipoplavne zaščite in nadzorovanja poplav. Pred podnebno konferenco v Glasgowu so predstavili, kako se tam soočajo s podnebnimi spremembami in kaj se lahko v teh časih od njih naučijo druge države?

Sistem za čiščenje plastičnih odpadkov iz morja se po uspešnem 12-tedenskem testiranju v Tihem oceanu vrača na obalo. Sistem 002, kot so ga poimenovali, je iz oceana potegnil več kot devet ton plastike. To je le začetek, ki nas navdaja z upanjem, da smo vendarle našli rešitev za čiščenje oceanov, pravijo v nizozemski neprofitni organizaciji The Ocean Cleanup.

Če boš ribo sodil po njeni sposobnosti letenja, jo boš vedno imel za nesposobno, pravi pregovor, ki poudarja, da smo vsi različni in da moramo negovati svoja zanimanja in želje. Prav pa je, da starši otroke opazujemo, spremljamo in spodbujamo, predvsem pa jim pustimo, da sami odkrijejo, kakšna je njihova prava pot. In kako to dosežemo?

Znanstveniki so pripravili grafične prikaze 180 lokacij po svetu, ki prikazujejo, kako bodo te videti, če se bo globalna svetovna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,5 stopinje Celzija, za kar bomo morali drastično znižati emisije, ali če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, če bomo nadaljevali po poti kot danes. Projekcija tako prikazuje Buckinghamsko palačo, Pentagon, Burdž Kalifo in druge znane svetovne lokacije, obdane z vodo. Po projekciji se lahko z drsnikom premikate levo in desno in tako jasno vidite razliko med dvema scenarijema.

Raziskovalci so v eni izmed manjših študij odkrili, da je v iztrebkih dojenčkov več mikroplastike kot v iztrebkih odraslih posameznikov. Krivec bi lahko bile plastične stekleničke in ostali plastični pripomočki ter igrače, ki se pogosto znajdejo v ustih najmlajših, predvidevajo.

Zaradi podnebnih sprememb Zemlja v zadnjih treh letih odbija manj svetlobe kot običajno. To pomeni, da absorbira še več sončne toplote, kar naš planet dodatno segreva.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, pa je s svežimi podatki v teh dneh opozorila Evropska agencija za okolje.

Voda je vir življenja. Zato je spremljanje kopičenja odpadkov v vodnih ekosistemih nujno za ohranjanje čistega okolja, saj nam omogoča hitro ukrepanje v primeru onesnaženosti. In če onesnaženost morja s plastiko in umetnimi vlakni znanstveniki in okoljevarstveniki že dlje časa spremljajo, pa je tovrstnih raziskav o stanju jezer bolj malo. Znanstveniki so zato analizirali količino mikroplastike v 67 evropskih jezerih, med njimi tudi v Blejskem jezeru. Ugotovili so, da je mikroplastike v jezerih več, kot so sprva predvidevali.

Beneška laguna je postala najbolj severno mesto za odlaganje jajc glavate karete. Pred dnevi se je namreč na plaži v Jesolu izvalilo kar devet morskih želvic. Znanstveniki pravijo, da gre za izjemen dogodek, do katerega pa bi lahko privedle podnebne spremembe.

Število ekstremno vročih dni na leto, ko se temperature na določenih območjih na našem planetu povzpnejo nad 50 stopinj Celzija, se je v zadnjih 40 letih podvojilo. Prav tako se je povečalo število območij, kjer beležijo takšne ekstremne temperature.

Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije, opozarjajo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, naštevajo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na našo prihodnost.

Znanstveniki že dlje časa zaskrbljeno spremljajo upad populacij opraševalcev po svetu. Te so še posebej opazne v južnejših krajih. Poleg intenzivnega kmetovanja in pesticidov ter krčenja bivanjskega prostora za upadanje populacij žuželk znanstveniki zdaj ’krivijo’ tudi podnebne spremembe in vedno višje temperature ozračja. V eni izmed zadnjih raziskav so ugotavljali, kako temperatura vpliva na uspešnost oziroma zmogljivost letenja žuželk.

Drevesa kličejo na pomoč, odzvati se moramo zdaj. Prvo poročilo o svetovnem stanju dreves prinaša zaskrbljujoče ugotovitve. Med drugim razkriva, da v povprečju na svetovni ravni kar eni od treh vrst dreves grozi izumrtje. 142 vrst pa je doslej že izumrlo. Poročilo bo pripomoglo k okrepitvi naporov za ohranitev ogroženih drevesnih vrst na svetu, so prepričani botaniki.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.