znanstveniki

Povprečna oseba poje vsaj 50.000 delcev mikroplastike na leto, še približno toliko jih vdihnemo, kažejo izsledki prve raziskave o vnosu miroplastike v človeško telo. A ta številka je zgolj ocena, v resnici je verjetno vnos plastičnih mikrodelcev v naša telesa še veliko večji. Raziskovalci so namreč analizirali prisotnost plastičnih mikrodelcev le pri majhnem številu hrane in pijače. 

Čeprav smo pred desetletji po svetu opustili rabo in proizvodnjo ozonu škodljivega plina CFC-11, pa se njegove količine v ozračju v zadnjih letih znova višajo. Znanstveniki so zdaj potrdili, da je glavni krivec za to Kitajska, kjer so se izpusti tega plina v samo zadnjih treh letih povečali za kar 110 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred tem. 

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

V osrčju vulkanskega območja na Islandiji, na vulkanu Hengill, znanstveniki ogljikov dioksid spreminjajo v kamnino in tako zmanjšujejo izpuste toplogrednega plina, ki je eden večjih dejavnikov pri globalnem segrevanju, v ozračje.

Medtem ko znanstveniki svarijo, da je treba ustaviti taljenje morskega ledu in podnebne spremembe, je državni sekretar ZDA Mike Pompeo rekordno taljenje ledu na Arktiki označil za veliko gospodarsko priložnost: "Na območju je 13 odstotkov odstotkov še neizkoriščenih črpališč nafte, 30 odstotkov črpališč plina, obilo urana, redkih mineralov, zlata, diamantov, ..."

Človeštvo s svojim delovanjem spodkopava naravne vire, od katerih je odvisno preživetje živalskih vrst, razkriva osnutek poročila Združenih narodov. Za zaustavitev škode bi bile potrebne "daljnosežne spremembe", pravi vodja odbora, ki je pripravil poročilo.

Znanstveniki so odkrili, da je nenaden pok ledene plošče na ledeni plošči Brunt na Antarktiki po vsej verjetnosti uničil veliko kolonijo pingvinov. Na tisoče mladičev cesarskih pingvinov se je namreč utopilo, ko je neurje uničilo ledeno ploščo, na kateri so se izvalili.

Pred enim od ljubljanskih nakupovalnih središč pozornost mimoidočih vzbuja stekleni zabojnik, ki je napolnjen s plastenkami in drugo plastično embalažo. Instalacija je del iniciative, s katero opozarjajo na težavo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in skušajo ljudi ozaveščati, da je treba spremeniti svoje navade.

Mikroplastika je že vsepovsod. Našli so jo v pitni vodi, rekah, najglobljih oceanih, morskih živalih, zemlji, tudi v človeku. Zdaj pa so raziskovalci ugotovili, da so z njo onesnaženi tudi najbolj oddaljeni gorski vršaci Pirenejev. Veter lahko namreč onesnaženje raznaša vsepovsod.

Če bodo emisije toplogrednih plinov naraščale s takšno hitrostjo kot doslej, se bodo ledeniki v Alpah do konca stoletja skorajda povsem stalili, svarijo znanstveniki.

Skrivnostna mešanica avtohtonih slovenskih cvetlic lahko priroma k vam domov, če se odločite, da boste nekaj svojega časa darovali znanosti oziroma razvoju življenja tistih, brez katerih ljudje ne bi mogli preživeti – rastlin. Začel se je namreč vseslovenski projekt znanosti za državljane, v katerem bomo po vsej Sloveniji znanost sejali dobesedno. S poskusom sejanja cvetlic.

Kanada se segreva dvakrat hitreje kot preostali svet, razkriva novo okoljsko poročilo za Kanado. Če svet ne bo drastično znižal emisij toplogrednih plinov, nam grozijo katastrofalne posledice, svarijo znanstveniki. Poročilo izpostavlja, da je segrevanje ozračja v Kanadi in drugod po svetu rezultat kurjenja fosilnih goriv.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

Za četrtino vseh prezgodnjih smrti in bolezni na svetu sta kriva onesnaženje in okoljska škoda, ki ju je povzročil človek, ugotavlja prelomno poročilo Združenih narodov. S tem so znova opozorili na grozljivo stanje, v katerem se je znašla Zemlja.

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki je zasidrana ob obali Rta Horn na skrajnem jugu Čila, je odkrila novo vrsto kita ubijalca. Kit, ki so ga poimenovali "tip D", ima drugačno obliko telesa, bolj okroglo glavo ter manjše in ožje oznake okoli očes.

Mednarodna skupina znanstvenikov je nedavno objavila rešitev, kako zajeti CO2 iz ozračja in ga preoblikovati v premog. Če bi metoda v prihodnje zaživela v množični rabi, bi bil to po mnenju avtorjev pomemben preboj v prizadevanjih za znižanje izpustov toplogrednih plinov.

Podnebne spremembe, ki so eden večjih izzivov sodobnega časa in bodo v prihodnje še bolj izrazite, imajo lahko neugoden učinek na pšenico, riž in koruzo – pridelke, ki so ključnega pomena za preživetje človeka, ugotavljajo znanstveniki. Višje temperature, tudi za stopinjo Celzija, namreč vodijo v manjšo pridelavo hrane.

Decembra se vse sveti, tudi okraski, darila in ženski obrazi. Pogosto k temu pripomorejo bleščice. Pa ste kdaj pomislili, kje končajo ti svetleči mikrodelci in iz česa so pravzaprav narejeni? Večinoma gre za mikroplastiko, s katero so svetovne vode že močno onesnažene. Znanstveniki zato opozarjajo, da bi morali bleščice povsem prepovedati.

Več kot 100.000 orangutanov je izginilo na otoku Borneo v zadnjih 16 letih. To v povprečju pomeni 520 opic na mesec. Krčenje gozdov, širjenje plantaž in divji lov so glavni razlogi, da ta že tako kritično ogrožena živalska vrsta izginja. Znanstveniki so med raziskavami našli ubitega orangutana, ki je imel v telesu kar 130 izstrelkov. "To je grozljivo in nepotrebno," so enotni znanstveniki.

Verjetno niste nikoli pomislili, kako škodljive so kontaktne leče za okolje. A ameriški raziskovalci opozarjajo, da predstavljajo velik vir onesnaževanja oceanov z mikroplastiko, saj jih veliko po uporabi konča v straniščni školjki, zatem pa pristanejo v oceanih in morjih, kjer po prehranski verigi najdejo pot nazaj do človeka.

Ogromna in naraščajoča poraba hrane s strani svetovnega prebivalstva uničuje mrežo življenja, ki se je ustvarjala milijarde let, in od katere je odvisna človeška družba. Od zgodnje civilizacije je človeštvo namreč uničilo 83 odstotkov vseh sesalcev ter polovico rastlin in tudi če bi se uničenje končalo zdaj, bi moral naravni svet okrevati pet do sedem milijonov let.

Posebno poročilo o globalnem segrevanju pomembno prispeva k streznitvi sveta, so prepričani v Greenpeaceu. Šarčevo vlado pozivajo, da prekine s "škodljivimi politikami preteklih let". Tudi v društvu Focus menijo, da so nujne radikalne spremembe. Svet segret za več kot 3 stopinje Celzija pomeni pogoje, ki jih človeška vrsta še ni izkusila.

Zadnje opozorilo. Svet je izgubil kompas. Idioti, ukrepajte takoj. To je le nekaj jasnih in močnih sporočil, ki sledijo objavi posebnega poročila o omejitvi globalnega segrevanja. Svet je trenutno na poti, da se segreje celo za dve do tri stopinje Celzija, in to pomeni tveganje za ekstremne vremenske pojave. A okno priložnosti še ni povsem zaprto.

Led na Grenlandiji se tali hitreje kot pričakovano, razkriva nova študija. Od leta 2003 se je hitrost izginjanja ledu povečala kar za štirikrat. Z globalnim segrevanjem izginjajo vedno večje količine ledu, kar pa prispeva k dvigu morske gladine.

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.