znanstveniki

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Morske želve na Floridi se spopadajo s posebno težavo, ki je posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. V zadnjih letih se iz večine jajčec, ki jih želve odlagajo na obalah, zvalijo samičke. Na spol želv namreč vpliva temperatura peska med inkubacijo.

Ali lahko podnebne spremembe povzročijo propad svetovne družbe ali celo morebitno izumrtje človeške vrste? Trenutno je to nevarno preslabo raziskana tema, v novi študiji ugotavljajo znanstveniki. Hkrati pa menijo, da obstaja veliko kazalnikov, ki kažejo na to, da bi lahko podnebne spremembe povzročile globalno katastrofo. Posledice podnebnih sprememb že prehitevajo napovedi podnebnih modelov.

Umrl je James Lovelock, britanski okoljski znanstvenik, ki je postavil hipotezo o Gaji. Trdil je namreč, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Znanstveniki so razkrili inovativno robotsko ribo, ki bi lahko pomenila pomembno orožje v boju z mikroplastiko v oceanih. Drobna robo-riba lahko 'plava' in se 'prehranjuje' z delci mikroplastike. Še posebej pomembno pa je, da lahko v primeru poškodbe popravi samo sebe. A zaenkrat je zaplavala zgolj v laboratorijskih pogojih, gre za prvi korak k inovaciji, ki bi lahko v prihodnosti pomembno pripomogla k naslavljanju težave mikroplastike v svetovnih morjih.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

To poletje so se temperature morja tudi na sosednjem Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija pri slovenskih turistih, povzpele do rekordnih ravni. Na Mljetu so denimo izmerili 30 stopinj Celzija, v Dubrovniku temperatura morja kopalcem z 29 stopinjami Celzija prav tako ni prinesla želene temperature. Na Lastovu, Krku in v Splitu so zabeležili 28 stopinj Celzija. Znanstveniki se strinjajo, da so letos razmere ekstremne in da nadaljevanje tega vročega trenda ne pomeni nič obetavnega za morski svet.

Nizozemski raziskovalci so v živalskih izdelkih v trgovinah in v krvi živali na farmah odkrili delce mikroplastike. Šlo je za manjšo, pilotno študijo, v kateri so uporabili manjši vzorec. Vplivi mikroplastike, ki so jo znanstveniki sicer marca letos prvič že odkrili v človeški krvi, na zdravje ljudi, so še vedno neznani.

Odrast (angl. degrowth) je načrtno zmanjševanje potrošnje in proizvodnje, izkoriščanja naravnih virov, namenjenih povrnitvi življenja v ravnovesje z okoljem. Zmanjšuje neenakost in veča blaginjo ljudi. Izziva BDP kot najpomembnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi in s tem tudi kapitalizem, ki je družbena ureditev vse pogostejših gospodarskih kriz, uničenja planeta in njegovih virov v imenu rasti. Predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarstva. Prihodek in materialno udobje se bosta na tej poti pri številnih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blagostanja. Smo sposobni z manj živeti bolje?

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Spomladi, ko zacveti 40.000 pomarančnih dreves, v Sevilji zadiši po sladkem. Toda 5,7 milijona kilogramov sadežev, ki zrastejo na drevesih v mestu, pomeni tudi veliko količino odpadkov, ki pa jih zdaj v mestu uporabljajo na vedno bolj inovativne načine.

Starodavni macesen, ki so ga ljubkovalno poimenovali 'pradedek' v južnem Čilu, bi lahko bil star več kot 5000 let, kaže nova raziskava. To pomeni, da bi bilo to najstarejše doslej odkrito drevo na svetu.

Populacije divjih čebel po vsem svetu ogroža tudi širjenje in porast virusa, ki dobesedno razžre njihova krila, opozarjajo strokovnjaki. Virus poznamo že več kot 40 let, po mnenju znanstvenikov pa je zdaj v porastu nov sev, ki se je pojavil leta 2001 na Nizozemskem.

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Bazni tabor pod goro Everest v Nepalu se pripravlja na selitev. Zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti se namreč tali ledenik, kar ogroža varnost na trenutni lokaciji.

Zdaj je tudi uradno, da je želva, ki so jo na Galapaškem otočju opazili leta 2019, res fantastična velikanska želva, predstavnica vrste, ki naj bi izumrla že pred več kot 100 leti. Znanstveniki so navdušeni nad ponovnim odkritjem te veličastne želve, to je ogromen doprinos k biodiverziteti tega otoka, izpostavljajo tisti, ki so prejšnji teden objavili članek, v katerem so opisali to vznemirljivo odkritje.

Več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol se je letošnje leto prelevilo v pirate plastike. V projektu, v katerem je sodelovali 67 osnovnih pa tudi 32 srednjih šol, so iskali odgovore na vprašanje, kako onesnažene so slovenske reke. Projekt sicer ne pozna meja, tako se je razširil še na Hrvaško, Srbijo in BiH. Skupna prizadevanja pa so prišla zaskrbljujoče ugotovitve: na Balkanu je kljub omejitvi plastičnih vrečk, še vedno izrazito veliko število teh, mikroplastiko pa so zabeležili vse do Beograda.

Nova raziskava kaže, da globalno segrevanje že občutno krati spanec ljudem po svetu in povzroča težave predvsem prebivalcem revnejših držav, v katerih klimatske naprave niso tako široko dostopne. Podatki kažejo, da zaradi vročine slabše spimo, predvsem ženske in starejši ljudje, ki imajo hujše zdravstvene težave.

Znanstveniki so v mednarodni raziskavi identificirali več kot 3000 potencialno škodljivih kemikalij, ki jih je mogoče najti v embalaži živil in drugih materialih, povezanih s hrano. Za dve tretjini odkritih kemikalij prej ni bilo znano, da so uporabljene za materiale, ki prihajajo v stik s hrano, ugotavljajo.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

42-letni Rahman Ali v vzhodnem predmestju indijske prestolnice New Delhi z zbiranjem in ločevanjem odpadkov zasluži manj kot tri evre na dan. To je naporno delo in njegov dom s pločevinasto streho ponuja le malo predaha pred vročino. Mesto so zajele peklenske temperature, zaradi vročine je v Indiji in Pakistanu v zadnjem vročinskem valu umrlo vsaj 90 ljudi. "A kaj moremo? Če ne bom delal, ne bomo jedli," oče dveh otrok opiše razpetost med tem, da poišče predah pred žgočimi temperaturami v rekordnem vročinskem valu in tem, da preživi svojo družino.

Znanstveniki so po naključju odkrili tehniko lovljenja školjk pokrovač, s katero bi lahko zmanjšali škodo, ki jo našemu morskemu dnu povzročajo tradicionalne metode. Ugotovili so namreč, da so pokrovače kar same "skočile" v mrežo, saj so jih pritegnile svetleče LED-luči v njej.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.

Mednarodni ladijski promet ogroža 'nežne morske velikane', kot so raziskovalci poimenovali morske pse orjaške kitovce. Populacija veličastnih morskih psov se je v zadnjih letih na globalni ravni namreč prepolovila, znanstveniki pa so glede vzrokov za upad tavali v temi. Nova študija kaže, da je velika verjetnost, da je eden izmed smrtonosnih dejavnikov, ki ogroža populacijo tudi gost ladijski promet.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Izsekavanje amazonskega pragozda je aprila doseglo rekordno raven. Ta mesec je bila namreč izsekana skoraj dvakrat večja površina gozdov kot aprila lani. Okoljske aktiviste skrbi, da se stopnja deforestacije v pljučih sveta stopnjuje z nezaslišano hitrostjo. To je namreč že tretji neslavni mesečni rekord letos, in to kljub zavezam svetovnih voditeljev na lanskem COP26, da bo svet ustavil deforestacijo.

Na družbenih omrežjih razburja nenavadna ideja, ki jo je navdihnila svetovna pandemija covida-19. Skupina študentov iz Velike Britanije je predstavila novo možno rešitev za zmanjšanje emisij metana, močnega toplogrednega plina, pri govedoreji. Zamislili so si, da bi lahko izpuste metana, ki jih povzroča govedo, uravnavali oziroma zmanjšali s posebnimi obraznimi maskami za govedo. Za idejo so dobili nagrado v vrednosti skoraj 60.000 evrov, ki jo bodo namenili za dodaten razvoj maske. Ideja pa je na družbenih omrežjih razburila številne uporabnike, ki poudarjajo, da je edina prava pot zmanjšanje količine mesa, ki ga zaužijemo, in ne omejevanje svobode živalim.

Nova raziskava kaže, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.