temperature

Morski led na Antarktiki je dosegel novo rekordno nizko raven. Znaša 1,91 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj, odkar so obseg ledu v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pričeli meriti s sateliti. Znanstveniki pravijo, da manjšanje obsega ledu ne moremo pripisati samo podnebnim spremembam.

Avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek je zavrnila izdajo dovoljenja za začetek novega projekta v lasti rudarskega mogotca Cliva Palmerja v bližini Velikega koralnega grebena v Queenslandu. Ta projekt bi namreč resno ogrozil ekosistem nepogrešljivega bisera na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Okoljevarstveniki so to označili za zgodovinsko odločitev.

Za opremo vaše kuhinje boste potrebovali kvaliteten pralni stroj (Miele, Bosch, Candy, Beko, Gorenje / Hisense,...) ter trpežno pomivalno korito, ki bo več let zdržalo vsakdanje pranje posode.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

Kot ugotavlja nova študija, bi lahko, tudi če bi nam uspelo doseči cilje pariškega podnebnega sporazuma, do leta 2100 izgubili skoraj polovico ledenikov. Če se globalno segrevanje nadaljuje po sedanji stopnji, ki vodi do dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, pa bi lahko bile izgube še večje. Izginilo bi lahko kar 68 odstotkov vseh ledenikov.

Previsoke temperature za ta čas vplivajo na rastline in živali. Kažejo se neobičajni pojavi, kot so cvetenje nekaterih rastlin in pojav nekaterih žuželk. Za čebele previsoke temperature v tem času niso ugodne. Ponekod so kmetje že kosili travo, ki raste ob za to ugodnem vremenu. "Povsod je zmeda te zime," pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Finsko mesto Oulu pet mesecev na leto prekriva snežna odeja. A to meščanov ne ustavi in niti pomislijo ne, da bi svojim kolesom privoščili zimski spanec. Kljub temu da so zime tam dolge, temne in zasnežene, prebivalci vztrajajo in do službe in šol tudi pozimi pritiskajo na pedala.

Na odlagališču Bhalswa v Delhiju se vzpenja kar 62-metrov visoka gora smeti. Tam večkrat izbruhnejo požari zaradi vročine in metana. Letos so se gasilci z ognjenimi zublji borili že 14-krat. Požari lahko pod kupi smeti tlijo še tedne ali mesece. To predstavlja izredno nevarnost za moške, ženske in tudi otroke, ki prečesavajo goro smeti, da bi našli predmete, ki bi bili še primerni za prodajo, zaskrbljujoče razmere opisuje CNN. V bližini živi tudi približno 200.000 prebivalcev, ki opozarjajo, da območje ni več primerno za bivanje, ampak si preprosto ne morejo privoščiti, da bi se preselili, zato nimajo druge izbire, kot da dihajo strupeni zrak in uporabljajo s toksini onesnaženo vodo.

Znanstveniki so na Grenlandiji odkrili najstarejšo DNK na svetu. Ta je stara dva milijona let in bi lahko pomenila pomemben preboj in vzbudila novo upanje v razumevanju, kako se boriti proti podnebnim spremembam, ocenjujejo znanstveniki.

Arktiko je ta teden zajelo nenavadno toplo vreme. V nedeljo je bila celotna Arktika v povprečju za kar 6,4 stopinje Celzija toplejša od povprečne temperature med letoma 1979 in 2000, računalniški modeli pa so v ponedeljek pokazali, da je to povprečje verjetno za kar 5,9 stopinje Celzija toplejše od običajnega, piše AP.

Podnebna kriza je Evropi letos pokazala zobe. Celina se je borila z najhujšo sušo v zadnjih 500 letih, pustošili so požari, ki so v nekaterih državah za seboj pustili rekordno uničeno površino. Francoske oblasti so sporočile, da je vročina v Franciji povzročila 2816 prezgodnjih smrti. Kot napovedujejo znanstveniki, je bilo to poletje morda uvid v novo normalnost.

Proizvodnjo žafrana v Kašmirju v zadnjih letih ogrožajo naraščajoče temperature in pomanjkanje padavin. Znanstveniki so zato razvili tehnologijo, ki omogoča vzgajanje te drage začimbe v laboratoriju oziroma zaprtih prostorih.

Dogovor o finančni pomoči državam v razvoju zaradi posledic podnebnih sprememb je bil bolj kot ne potreben na simbolni ravni, je o glavnem mejniku podnebnega vrha v Egiptu dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Obenem je bila kritična do slabega izplena na področju zmanjševanja izpustov in konkretnejših zavez o opuščanju vseh fosilnih goriv.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Podnebne spremembe – visoke temperature, vročinski valovi, nevihte, poplave, vedno nižje gladine vode. Zaradi tega pa – pomanjkanje hrane in čiste pitne vode. S slednjim se že spopadajo države Bližnjega vzhoda. Nekatere z vodnimi viri ravnajo 'sebično' – na reki postavijo jez, s tem pa vodne vire odvzamejo drugi državi. Kritično je na treh točkah, hidrolog Duried Mahasneh pa opozarja, da je voda postala nov vir orožja. "Nujen je dialog in izobraževanje o podnebnih spremembah," je izpostavil.

Svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti, svarijo znanstveniki v novem poročilu. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo znanstveniki. V Egiptu so na COP27 zbrani svetovni voditelji, ki razpravljajo o tem, kako rešiti svet pred posledicami podnebnih sprememb.

"Nikakor ne bomo prostovoljno zapustili svojih domov, če bi nas pozvali k selitvi," za AP pripoveduje Eseta Vusamu, ki trenutno živi na Samoi, prihaja pa iz Fidžija. "Tukaj so grobovi naših bližnjih, tu je zemlja naših prednikov." Njena vas Tokou je bila leta 2016, ko je udaril ciklon Winston, močno prizadeta. Več kot 3000 prebivalcev se je takrat moralo preseliti z obalnih območij. Številne pacifiške otoške države s strahom pogledujejo proti vedno višji morski gladini. To s seboj prinašajo podnebne spremembe, ki ogrožajo njihov obstoj. A kaj se bo zgodilo s prebivalci, ko jim bodo valovi odplavili državo? Kdo bodo postali, kaj bo z njihovo zgodovino, ko bodo zaradi podnebnih sprememb, h katerim sami prispevajo izredno malo, izgubili svoje ozemlje?

Hrana ima velik ogljični odtis, sistem z njeno oskrbo pa je vse prej kot vzdržen. "Kaj jemo, je ključno v boju proti podnebnim spremembam," poudarja Nika Tavčar iz fundacije Umanotera. Zato podnebne krize ne moremo nasloviti brez radikalnih sprememb pri oskrbi s hrano.

Uhajanje plina iz Severnega toka je tudi veliko podnebno tveganje, opozarjajo strokovnjaki. Zemeljski plin, ki uhaja iz plinovoda, je skoraj v celoti sestavljen iz metana, ki je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb. Metan pa je toplogredni plin, ki je 'kriv' za skoraj tretjino porasta globalne povprečne temperature od začetka industrijske revolucije. Prve ocene kažejo, da se je doslej sprostila tolikšna količina emisij, kot jo v letu dni povzroči 1,3 milijona avtomobilov.

V boj s klimatskimi spremembami bi morali vstopiti bistveno bolj odločno oz. 'napore povečati za sedemkrat', če bi želeli ustaviti globalno segrevanje pri 1,5 stopinje Celzija. Brez tega svetu grozi ekonomsko, socialno in fizično uničenje, razkriva zadnje poročilo Svetovne meteorološke organizacije. Izpusti toplogrednih plinov namreč še naprej podirajo rekorde, medtem ko posledice poplav, suš, plazov in ostalih podnebnih katastrof svet vsak dan stanejo 200 milijonov evrov, življenje pa v povprečju izgubi 115 ljudi.

V podrobni analizi trimesečnega poletnega obdobja od junija dalje britanska meteorološka agencija ugotavlja, da je v Angliji povprečna poletna temperatura letos znašala 17,1 stopinje Celzija. S tem je letošnje poletje postalo eno od dveh najbolj vročih v zgodovini Anglije.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.

Nova raziskava potrjuje, da svetovni gozdovi pripomorejo veliko več k spopadanju s podnebno krizo, kot je le skladiščenje ogljika. Kot kažejo novi podatki, svetovni gozdovi namreč prispevajo k temu, da je na Zemlji v povprečju vsaj pol stopinje Celzija hladneje, kar precej pripomore v boju s podnebnimi spremembami, piše Guardian. Svetovni gozdovi imajo tako kompleksno vlogo, saj vplivajo tako na svetovne kot lokalne temperature, ugotavljajo raziskovalci.

Morske želve na Floridi se spopadajo s posebno težavo, ki je posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. V zadnjih letih se iz večine jajčec, ki jih želve odlagajo na obalah, zvalijo samičke. Na spol želv namreč vpliva temperatura peska med inkubacijo.

Raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po saditvi propade kar 30 odstotkov novo posajenih mestnih dreves, približno 30 odstotkov pa jih propade v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa, so mnogo močnejši naravni sistem in imajo bistveno več dobrodejnih učinkov na okolje in človeka kot mlada. Zato in zaradi res slabih možnosti, da bi novo posajena drevesa sploh kadar koli dosegla res visoko starost in zagotavljala enako velike ekosistemske koristi, si predvsem krajinski arhitekti in arboristi tako zelo prizadevajo stara drevesa v mestih za vsako ceno ohranjati.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Uporabniki družbenih omrežij so ogorčeno pospremili posnetek intervjuja z britanskega GB News z meteorologom Johnom Hammondom. Hammond je v intervjuju opozoril na možnost rekodnega vročinskega vala, ki bo zajel Veliko Britanijo in vodil v potencialne smrti na tisoče državljanov. Voditeljica Bev Turner se je odzvala podobno kot v prizoru s štirimi oskarji nominiranega filma Don't look up (v prevodu Ne glej gor): "Želim si, da bi bili zaradi vremena srečni." Zato zdaj številni opozarjajo, da je sicer satiričen film še kako nazorno prikazal stanje duha v družbi.

Ali lahko podnebne spremembe povzročijo propad svetovne družbe ali celo morebitno izumrtje človeške vrste? Trenutno je to nevarno preslabo raziskana tema, v novi študiji ugotavljajo znanstveniki. Hkrati pa menijo, da obstaja veliko kazalnikov, ki kažejo na to, da bi lahko podnebne spremembe povzročile globalno katastrofo. Posledice podnebnih sprememb že prehitevajo napovedi podnebnih modelov.

To poletje so se temperature morja tudi na sosednjem Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija pri slovenskih turistih, povzpele do rekordnih ravni. Na Mljetu so denimo izmerili 30 stopinj Celzija, v Dubrovniku temperatura morja kopalcem z 29 stopinjami Celzija prav tako ni prinesla želene temperature. Na Lastovu, Krku in v Splitu so zabeležili 28 stopinj Celzija. Znanstveniki se strinjajo, da so letos razmere ekstremne in da nadaljevanje tega vročega trenda ne pomeni nič obetavnega za morski svet.