temperature

Tudi, če so tople temperature le oddaljen spomin, to ne pomeni, da svoje kolo pošljete na daljši dopust. Zimski meseci v Sloveniji so namreč popolnoma primerni za kolesarjenje, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži. Za motivacijo - zimsko kolesarjenje ima prav toliko koristi kot poleti, poleg tega pa še dodatno krepite svoj imunski sistem. Seveda pa morate biti pozorni na nekaj zimskih pasti, varnost naj bo vaše prvo vodilo.

Ena najstarejših in največjih ledenih gor A23a je prepotovala že več kot 3000 km, odkar se je odlomila od ledene police na Antarktiki. Zdaj obstaja bojazen, da bo trčila v odmaknjen britanski otok, ki je pravi raj za divje živali. Če bi se otok res znašel na poti ledene gore, bi ta ogrozila življenje na njem in potencialno spremenila ekosistem.

Za nami je leto vremenskih rekordov. Kaj pa prinaša prihodnost? Agencija za okolje je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21.stoletja. Vse kaže, da nas čaka pestro dogajanje. Število vročih dni se bo povečalo, klimatologi napovedujejo več padavin v obliki nalivov in precej skromnejšo snežno odejo.

Ognjeni zublji goltajo Kalifornijo. Dodatno olje na ogenj pa prilivajo podnebne spremembe, menijo znanstveniki. Kaj je povzročilo apokaliptične prizore uničenja v času, ko na tem območju požarov ni pričakovati?

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

Presunljivi prizori leta 2024, ki pričajo o tem, da so podnebne spremembe še kako resnične. Svet se je tudi letos boril z vročinskimi valovi, naravnimi katastrofami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, kot je voda.

Z našim hišnim vremenarjem Rokom Nosanom smo se pogovarjali o tem, zakaj je tako težko napovedati, ali bo snežilo in kako debela snežna odeja nas bo pričakala. Pojasnil je tudi, da je trend zmanjševanja snega v Sloveniji zelo izrazit. Danes zapade za skoraj polovico manj snega, kot ga je zapadlo pred 50 leti, ponazori. Količina snega in trajanje snežne odeje v nižinah bosta to zimo najverjetneje ostala pod 30-letnim povprečjem, napoveduje Nosan.

Ko je leta 1815 leti izbruhnil ognjenik Tambora, je svet zajela katastrofalna lakota. Oblak vulkanskega pepela in plinov se je dvigal do 50 kilometrov visoko, zaradi česar so se temperature po svetu v povprečju znižale od 0,4 do 0,7 stopinj Celzija. Sledilo je leto brez poletja. In znanstveniki svarijo pred možnostjo novega izbruha velikega obsega. Možnost za to je 1:6, svari podnebni znanstvenik Markus Stoffel iz Univerze v Ženevi.

Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

Arktika po novem oddaja več ogljika, kot ga absorbira, je sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Zakaj je do tega prišlo in kaj to pomeni za globalne vremenske vzorce in lokalne ekosisteme?

Direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladeja Godina Košir velja za neumorno glasnico krožnega gospodarstva. "Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako," poudarja. Opozarja, da pozabljamo, da je hitra moda, ki zastruplja naše okolje, pravzaprav zelo mlada. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo, svetuje. In to podpre z lastnim zgledom. V svoji omari ima omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavi na javnih nastopih. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem, poudarja.

Količina snega v Alpah se je v 100 letih zmanjšala kar za tretjino, razkriva nova študija. Študija je ena prvih, ki je zajela območje celotnih Alp v daljšem obdobju in razkriva precej manj pobeljeno stanje od leta 1980 naprej. Slovenija je med državami, kjer je snežni trend med najbolj negativnimi.

Najlažje je zbrati denar za revne države, ki ga potem preko projektov vračajo podjetjem razvitih držav, razmišlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letos se na COP29 v še eni naftni državi podnebni pogovori vrtijo okoli denarja. In s tem okrog posledic podnebnih sprememb, o bistvu – vzrokih pa morda naslednje leto. Če sploh kdaj, opozarja. Vsako leto se vrstijo podnebne konference s podobno dramaturgijo. Podnebna pogajanja pa nimajo več kaj dosti opraviti s podnebno znanostjo, ugotavlja.

Japonsko goro Fudži so novembra končno pobelile snežinke. Tako ima vrh naposled le znamenito snežno 'kapo', ki pa si jo je tokrat nadel izjemno pozno. Običajno sneg namreč vrh gore pobeli več kot mesec dni prej.

Tuji mediji ugibajo o tem, ali bi lahko Evropo letos zaradi pričakovane La Niñe doletela hujša zima, kot smo je vajeni v zadnjih letih. Naš hišni prognostik pojasnjuje, da so v Evropi vplivi La Nine precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni.

Združeni narodi v novem poročilu opozarjajo, da je bilo leto 2023 najbolj sušno leto v več kot treh desetletjih. Svetovne reke so presušene tudi letos, saj je rekordno vroče leto podkrepilo izsuševanje vodnih tokov in ponekod prispevalo k dolgotrajnim sušam, svari WHO. Izpostavili so, da se je lani kar polovica sveta soočila s sušnimi razmerami.

Po Evropi pustoši ciklon Boris, ki je prinesel uničujoče poplave in hud mraz. Takšna sprememba pa katastrofalno vpliva tudi na živalski svet. Tako iz Avstrije kot tudi iz Slovenije prihajajo srce parajoči prizori onemoglih, prezeblih in poginulih jat lastovk. Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS), je usoda lastovk žal v razmerah, ki smo jim priča zadnje dni, negotova.

Potopljene vasi na dnu vodnih rezervoarjev naj bi za vedno ostale skrite očem. A zaradi hude suše se vedno pogosteje dogaja, da ruševine kot duhovi iz nekih drugih časov spomnijo na neizbežno realnost podnebnih sprememb. Tako je pred kratkim iz jezera Mornos, ki leži v gorah v srcu Grčije, na kopno pokukala potopljena vasica Kallia.

Je bilo tudi vam to poletje še posebej vroče? Za Balkanom je najbolj vroče poletje, odkar so se pred 130 leti začele meritve na tem območju. V peklenski vročini so se kuhali tako prebivalci mest kot podeželja.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, se širi tudi v Sloveniji. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca.

Organizatorji v Parizu obljubljajo najbolj zelene olimpijske igre doslej. Pa so lahko tako veliki dogodki zeleni? Tudi vedno več športnic in športnikov je v boju proti podnebni krizi glasnih – izražajo skrb glede vpliva tekmovanj, na katerih tekmujejo. Razmišljati bo treba o nekoliko drugačnih ukrepih – kot so prestavitve termine na manj vroče mesece in o gledalcih le pred televizijo, če želimo v prihodnosti čim bolj zmanjšati vpliv velikih športnih dogodkov, pravita Gaja Brecelj in Renata Karba iz Umanotere.

Rekorden vročinski val na Antarktiki skrbi in bega znanstvenike. Trenutno bi moral biti najhladnejši kraj na Zemlji precej hladnejši tudi po temperaturah. A živo srebro se je tam povzpelo za več deset stopinj Celzija višje, kot bi pričakovali v tem času. To vzbuja skrb, kaj to pomeni za antarktično celino in kakšne posledice bi lahko imel ta nenavaden vročinski val.

Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Neprijetni prizori, ko namesto modrine ob pogledu na morsko gladino tam plava sluz, to poletje ne povzročajo preglavic le v slovenskem morju, ampak pestijo tudi druge dele Jadrana. Tudi iz italijanske Ancone poročajo o neprijetnem onesnaženju morja z algami, kar turiste odganja od želene ohladitve v morju. Pojav strokovnjaki pripisujejo tudi naraščajočim temperaturam morja.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Električna kolesa in skiroji so vedno bolj priljubljeni. So dobra rešitev za bolj okolju prijazno pot na delo, a skrivajo tudi nekaj pasti. Uporabniki morajo biti zelo pozorni, saj električna mobilnost prinaša tudi požarno tveganje. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Ali veste, kako ravnati, če opazite požar električnega kolesa ali skuterja?

Sanje o najbolj zelenih olimpijskih igrah se – dobesedno – topijo. Če so bile letošnje pariške olimpijske igre predstavljene kot najbolj okolju prijazne doslej, se zapleta. Na njih namreč, da bi prihranili energijo, ne bi uporabljali klimatskih naprav, a napovedi ekstremne vročine, so med delegacijami sprožile upor. Organizatorji so popustili pritisku in naročili 2500 klimatskih naprav, za katere bodo plačale države same.

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

Minuli mesec je bil po celem svetu najtoplejši zabeleženi junij doslej, je sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Po podatkih službe je sicer od junija lani vsak mesec podrl svoj temperaturni rekord.