temperature

Začenja se podnebna konferenca Združenih narodov Cop28 v Dubaju. Pričakovanja pred konferenco so kot vsako leto visoka, že pred samim začetkom pa se je luksuzno prizorišče tokratnih podnebnih pogajanj znašlo v vrtincu 'okolju neprijaznih' obtožb zaradi sumov o močni prisotnosti in vplivu naftnih lobijev.

Poletje na južni polobli se ni še niti začelo, a Brazilija se letos dobesedno tali v krempljih že osmega vročinskega vala. Temperature so se povzpele na nevarno raven, peklenske temperature v državi pa so se znašle v središču pozornosti potem, ko je na koncertu priljubljene ameriške pevke Taylor Swift zaradi ekstremne vročine umrla oboževalka.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

V Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da so koncentracije emisij toplogrednih plinov lani dosegle rekordne ravni, ustavitve trenda rasti pa ni na vidiku. Koncentracije CO2 so bile lani za 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo.

Podnebne spremembe bi lahko povzročile, da bi tudi na območju južne Evrope še v tem desetletju novo zdravstveno grožnjo predstavljala denga. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, toplejše temperature namreč povzročajo vedno ugodnejše razmere za komarje, ki prenašajo to bolezen.

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

Stanje ozračja je alarmantno, svari raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Meritve je opravil v zračnem prostoru 12. držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Zaradi izjemno onesnaženega zraka je bila vidljivost na vseh 20 tisoč kilometrih poti zelo slaba.

Bolivijo pesti tako huda suša, da je gladina jezera Titikaka padla na zgodovinski minimum. Po nekaterih ocenah gladina vode tega najvišje ležečega plovnega jezera na svetu vsak teden upade za 1 do 3centimetre. Presihanje jezera pa ima katastrofalne posledice za več milijonov ljudi, ki živijo ob njem.

Vrček piva čez nekaj let morda ne bo več takšnega okusa in vonja, kot ste ga vajeni. Podnebna kriza že danes spreminja okus in kakovost evropskega piva, svarijo znanstveniki. Količina in kakovost hmelja bosta namreč do leta 2050 pomembno padali, če se pridelovalci ne prilagodijo na višje temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Največji padec v količini pridelanega hmelja v Evropi so raziskovalci zaznali prav v celjski regiji.

Cerkniški ribiči so ta mesec že dvakrat z lastnimi rokami pred poginom zaradi presihanja delov jezera reševali ribe. Jezero namreč postopoma izginja. A to so zelo nenavadne podobe, saj, kot opozarjajo v Notranjskem parku, je to za ta čas leta zelo nenavadno, ta slovenski fenomen bi moral biti oktobra namreč poln vode. Dogodek reševanja je prav spektakularen, saj očividcu gladina upada pred očmi, voda pa v vrtincih in s hrupom izginja v požiralnikih, kot v kadi, kjer odčepiš čep.

"Ko pridemo do mrež, so te pretrgane, v njih so le prazne školjčne lupine," opisujejo italijanski ribiči v dolini reke Pad. V Italiji se zaradi naraslih temperatur morja borijo s težavo. Populacija požrešne tujerodne modre rakovice, ki trga njihove mreže, je namreč eksplodirala in ribiške mreže, ki bi se morale šibiti od morskih sadežev, samevajo. Država je zdaj razdeljena glede tega, kaj storiti s kleščastimi prebivalci, ki uničujejo lokalni ekosistem.

Švicarska akademija znanosti opozarja na dramatično pospeševanje taljenja ledenikov v tej alpski državi. Izračunali so, da so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili kar deset odstotkov prostornine. Takšno izgubo ledu lahko primerjamo s celotnim obdobjem med letoma 1960 in 1990. Razloga pa vremenski ekstremi in podnebne spremembe.

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.

Veveričjak, cunami riba, veliki seržant, gambuzija, skakavka ... Slovenski raziskovalci zaradi učinkovitega sistema monitoringa pogosto odkrijejo številne vrste rib, tudi take, ki jih v Jadranskem morju niso opazili še nikoli prej. Gre tako za tujerodne vrste, kot za vrste, ki jih poleti k nam privabljajo visoke temperature morja.

To poletje so zaznamovali številni vremenski rekordi, med njimi tudi(pre)visoka temperatura oceanov. Nekatera območja v okolici otočja Florida Keys so letos denimo izpostavljena dvakrat večji toplotni obremenitvi, kot je to običajno za ta letni čas. To pa povzroča odmiranje koral, ki so ga letos zabeležili hitreje kot kadar koli doslej, besede znanstvenikov iz Nacionalne uprave za oceane in atmosfero povzema AP. Napovedujejo, da bo pojav verjetno zelo kmalu prizadel karibsko otočje in se razširil na globalno raven. Ocenili so, da je letošnji obseg beljenja brez primere.

Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Slovenijo je prizadela zgodovinska povodenj. Prizori poplavljenih vasi, hiš, ki jih je voda neusmiljeno odnašala s seboj, ljudi, ki so na strehah čakali na pomoč, bodo v naši kolektivni zavesti vtisnjeni za vedno. Kaj je botrovalo nastanku tako ekstremnega padavinskega dogodka?

Slovenijo je pretreslo divjanje tornada v Ilirski Bistrici. Letošnje poletje tako mineva v znamenju številnih vremenskih ekstremov. Zakaj nastane tornado, kje jih je največ in kakšno vlogo imajo pri tem podnebne spremembe?

Povprečen ogljični odtis Slovencev je 5600 kg CO2 ekvivalenta na osebo, ugotavljajo pri CircularChange. Če to primerjamo z drugimi državami, dobimo zanimivo sliko. Na Finskem je ta vrednost namreč 9800 kg, v Turčiji pa 4700 kg ekvivalenta CO2. Naš skupni evropski cilj je do leta 2030 doseči povprečno 2500 kg ekvivalenta CO2 na osebo na leto in na ta način čim bolj omejiti višanje povprečne letne temperature, spomni Meta Pezdir iz organizacije Circular Change. To poletje so slovenskim prebivalcem predstavili novo spletno aplikacijo PSL, s katero lahko preprosto izmerite svoj ogljični odtis. Tam pa najdete tudi številne nasvete za bolj trajnosten življenjski slog.

Za nami so turbulentni tedni vremenskih ekstremov. Medtem ko se v Sredozemlju borijo s požari, smo se pri nas s silovitimi neurji. Združeni narodi so opozorili, da je konec obdobja podnebnega segrevanja in da smo vstopili v obdobje 'podnebnega vrenja'. Če se znamo kdaj pošaliti, da je morje na počitnicah toplo kot v toplicah, pa to vedno bolj kot šala postaja resničnost. Vremenski ekstremi bi se lahko zaradi rekordnih temperatur morja nadaljevali v jesen, svarijo znanstveniki.

Najnovejši razpoložljivi podatki iz 50 držav kažejo, da je približno vsak drugi otrok v Evropi in Srednji Aziji izpostavljen pogostim vročinskim valovom. To je dvakrat več od svetovnega povprečja, kjer je temu izpostavljen vsak četrti otrok.

Del Evrope je še vedno ujet v kriplje vročinskega vala. Podnebne spremembe, ki med drugim vplivajo na vedno pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove, pa predstavljajo naraščajoče tveganje za naše zdravje. Posledice podnebnih sprememb prinašajo širjenje prenosljivih in kroničnih bolezni in daljše vročinske valove, ki prav tako prinašajo zdravstvena tveganja, opozarjajo nemški znanstveniki.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature največ težav povzročajo prebivalcem mest. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev, zato so na Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravili preventivno akcijo z nasveti, kako ubežati vročini v mestu.

"Klimatski modeli kažejo, da bo proti koncu stoletja v belgijskih katedralah v notranjosti poleti 50 stopinj Celzija. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj to pomeni. To lahko pomeni konec turizma," o tem, kaj podnebne spremembe pomenijo za kulturno dediščino človeštva, pripoveduje prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. To je le en primer. Podnebne spremembe grozijo vsem oblikam kulturne dediščine, pa naj gre za malo cerkev na vasi, bolnico Franja, muzej nacionalne pomembnosti ali tradicionalno obrt.

Prebivalci stare celine so v poletnih mesecih izpostavljeni vedno večjemu vročinskemu stresu, saj podnebne spremembe povzročajo daljša obdobja ekstremnega vremena, opozarjajo raziskovalci. Opozorilo je del letnega poročila Copernicus European State of Climate, v katerem so potrdili, da je za Evropo drugo najtoplejše leto v zgodovini.

Lani je bila stara celina za približno 2,3 stopinje Celzija toplejša kot v sredini 19. stoletja. Svet se je medtem v povprečju segrel za 1,2 stopinje. Evropa se torej med vsemi celinami segreva najhitreje, v najnovejšem poročilu opozarjata Svetovna meteorološka organizacija in agencija EU za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service.

V belgijskem mestu Antwerpen so se lahko potniki zapeljali na prav posebnem tramvaju. Zelena oblika prevoza je za en dan postala dobesedno zelena. Prevozno sredstvo je zasijalo v zelenih barvah, saj so enega izmed tramvajev preoblekli v bujen vrt. Namen pa: navdihniti prebivalce, da bi zaživeli bolj zeleno življenje.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.