temperature

Minulo leto je bilo na globalni ravni leto vremenskih rekordov, bilo je najtoplejše od začetka meteoroloških meritev. To ekstremno leto je opomnik, da moramo zadeve jemati resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, opozarja Gregor Vrtačnik z Arsa.

Iz Mehike prihaja zgodba s srečnim koncem. Žirafa, ki so jo poimenovali Benito, je maja lani prispela v svoj novi dom v Ciudad Juarez. A vremenski pogoji tam so vse prej kot ugodni za Benitovo življenje. Poleti je izpostavljen žgočemu soncu, pozimi pa ostremu mrazu. Aktivisti za zaščito živali so zato sprožili akcijo, ki je obrodila sadove. Pristojni so obljubili, da ga bodo premestili v bolj primeren park 2000 kilometrov stran. In Benito je 50-urno pot v bolj primerno življenje začel v ponedeljek.

Poslovili smo se od leta, ki je prineslo številne pretrese, ki so bili posledica divjanja narave. Združeni narodi pa za letos niso nič bolj optimistični. V okviru letnega gospodarskega poročila namreč svarijo pred podnebno krizo. V napovedih za leto 2024 opozarjajo na dodaten porast podnebnih katastrof, naraščanje cen hrane in ekstremno vreme.

Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Podnebne spremembe bi lahko dramatično zmanjšale življenje v najglobljih delih naših oceanov, ki jih še doseže sončna svetloba, opozarjajo znanstveniki. Globalno segrevanje bi lahko povzročilo, da se bo življenje v tako imenovanem 'območju somraka' do konca stoletja zmanjšalo za kar 40 odstotkov, kažejo nove raziskave. A to območje opravlja ključno okoljsko funkcijo, saj deluje kot ponor ogljika.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

Iztekajoče se leto je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj. Posledice podnebnih sprememb so ujete tudi v objektive fotografov. In prizori so pretresljivi.

V Barceloni in okolici se spoprijemajo s hudo sušo. Katalonske oblasti se bojijo, da bodo morali vodo v prihodnjih mesecih mestu dostavljati z ladjami. Prižgali so vse alarme, saj jim, kot pravijo, izredno stanje zaradi suše morda grozi že v naslednjih tednih. Zato so še zaostrili omejitve za porabo vode.

Začenja se podnebna konferenca Združenih narodov Cop28 v Dubaju. Pričakovanja pred konferenco so kot vsako leto visoka, že pred samim začetkom pa se je luksuzno prizorišče tokratnih podnebnih pogajanj znašlo v vrtincu 'okolju neprijaznih' obtožb zaradi sumov o močni prisotnosti in vplivu naftnih lobijev.

Poletje na južni polobli se ni še niti začelo, a Brazilija se letos dobesedno tali v krempljih že osmega vročinskega vala. Temperature so se povzpele na nevarno raven, peklenske temperature v državi pa so se znašle v središču pozornosti potem, ko je na koncertu priljubljene ameriške pevke Taylor Swift zaradi ekstremne vročine umrla oboževalka.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

V Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da so koncentracije emisij toplogrednih plinov lani dosegle rekordne ravni, ustavitve trenda rasti pa ni na vidiku. Koncentracije CO2 so bile lani za 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo.

Podnebne spremembe bi lahko povzročile, da bi tudi na območju južne Evrope še v tem desetletju novo zdravstveno grožnjo predstavljala denga. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, toplejše temperature namreč povzročajo vedno ugodnejše razmere za komarje, ki prenašajo to bolezen.

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

Stanje ozračja je alarmantno, svari raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Meritve je opravil v zračnem prostoru 12. držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Zaradi izjemno onesnaženega zraka je bila vidljivost na vseh 20 tisoč kilometrih poti zelo slaba.

Bolivijo pesti tako huda suša, da je gladina jezera Titikaka padla na zgodovinski minimum. Po nekaterih ocenah gladina vode tega najvišje ležečega plovnega jezera na svetu vsak teden upade za 1 do 3centimetre. Presihanje jezera pa ima katastrofalne posledice za več milijonov ljudi, ki živijo ob njem.

Vrček piva čez nekaj let morda ne bo več takšnega okusa in vonja, kot ste ga vajeni. Podnebna kriza že danes spreminja okus in kakovost evropskega piva, svarijo znanstveniki. Količina in kakovost hmelja bosta namreč do leta 2050 pomembno padali, če se pridelovalci ne prilagodijo na višje temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Največji padec v količini pridelanega hmelja v Evropi so raziskovalci zaznali prav v celjski regiji.

Cerkniški ribiči so ta mesec že dvakrat z lastnimi rokami pred poginom zaradi presihanja delov jezera reševali ribe. Jezero namreč postopoma izginja. A to so zelo nenavadne podobe, saj, kot opozarjajo v Notranjskem parku, je to za ta čas leta zelo nenavadno, ta slovenski fenomen bi moral biti oktobra namreč poln vode. Dogodek reševanja je prav spektakularen, saj očividcu gladina upada pred očmi, voda pa v vrtincih in s hrupom izginja v požiralnikih, kot v kadi, kjer odčepiš čep.

"Ko pridemo do mrež, so te pretrgane, v njih so le prazne školjčne lupine," opisujejo italijanski ribiči v dolini reke Pad. V Italiji se zaradi naraslih temperatur morja borijo s težavo. Populacija požrešne tujerodne modre rakovice, ki trga njihove mreže, je namreč eksplodirala in ribiške mreže, ki bi se morale šibiti od morskih sadežev, samevajo. Država je zdaj razdeljena glede tega, kaj storiti s kleščastimi prebivalci, ki uničujejo lokalni ekosistem.

Švicarska akademija znanosti opozarja na dramatično pospeševanje taljenja ledenikov v tej alpski državi. Izračunali so, da so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili kar deset odstotkov prostornine. Takšno izgubo ledu lahko primerjamo s celotnim obdobjem med letoma 1960 in 1990. Razloga pa vremenski ekstremi in podnebne spremembe.

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.

Veveričjak, cunami riba, veliki seržant, gambuzija, skakavka ... Slovenski raziskovalci zaradi učinkovitega sistema monitoringa pogosto odkrijejo številne vrste rib, tudi take, ki jih v Jadranskem morju niso opazili še nikoli prej. Gre tako za tujerodne vrste, kot za vrste, ki jih poleti k nam privabljajo visoke temperature morja.

To poletje so zaznamovali številni vremenski rekordi, med njimi tudi(pre)visoka temperatura oceanov. Nekatera območja v okolici otočja Florida Keys so letos denimo izpostavljena dvakrat večji toplotni obremenitvi, kot je to običajno za ta letni čas. To pa povzroča odmiranje koral, ki so ga letos zabeležili hitreje kot kadar koli doslej, besede znanstvenikov iz Nacionalne uprave za oceane in atmosfero povzema AP. Napovedujejo, da bo pojav verjetno zelo kmalu prizadel karibsko otočje in se razširil na globalno raven. Ocenili so, da je letošnji obseg beljenja brez primere.

Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Slovenijo je prizadela zgodovinska povodenj. Prizori poplavljenih vasi, hiš, ki jih je voda neusmiljeno odnašala s seboj, ljudi, ki so na strehah čakali na pomoč, bodo v naši kolektivni zavesti vtisnjeni za vedno. Kaj je botrovalo nastanku tako ekstremnega padavinskega dogodka?

Slovenijo je pretreslo divjanje tornada v Ilirski Bistrici. Letošnje poletje tako mineva v znamenju številnih vremenskih ekstremov. Zakaj nastane tornado, kje jih je največ in kakšno vlogo imajo pri tem podnebne spremembe?

Povprečen ogljični odtis Slovencev je 5600 kg CO2 ekvivalenta na osebo, ugotavljajo pri CircularChange. Če to primerjamo z drugimi državami, dobimo zanimivo sliko. Na Finskem je ta vrednost namreč 9800 kg, v Turčiji pa 4700 kg ekvivalenta CO2. Naš skupni evropski cilj je do leta 2030 doseči povprečno 2500 kg ekvivalenta CO2 na osebo na leto in na ta način čim bolj omejiti višanje povprečne letne temperature, spomni Meta Pezdir iz organizacije Circular Change. To poletje so slovenskim prebivalcem predstavili novo spletno aplikacijo PSL, s katero lahko preprosto izmerite svoj ogljični odtis. Tam pa najdete tudi številne nasvete za bolj trajnosten življenjski slog.

Za nami so turbulentni tedni vremenskih ekstremov. Medtem ko se v Sredozemlju borijo s požari, smo se pri nas s silovitimi neurji. Združeni narodi so opozorili, da je konec obdobja podnebnega segrevanja in da smo vstopili v obdobje 'podnebnega vrenja'. Če se znamo kdaj pošaliti, da je morje na počitnicah toplo kot v toplicah, pa to vedno bolj kot šala postaja resničnost. Vremenski ekstremi bi se lahko zaradi rekordnih temperatur morja nadaljevali v jesen, svarijo znanstveniki.

Najnovejši razpoložljivi podatki iz 50 držav kažejo, da je približno vsak drugi otrok v Evropi in Srednji Aziji izpostavljen pogostim vročinskim valovom. To je dvakrat več od svetovnega povprečja, kjer je temu izpostavljen vsak četrti otrok.