slovenija

Inšpektorat za okolje in prostor, finančna uprava ter policija so novembra izvedli dve koordinirani akciji nadzora pošiljanja odpadkov prek meja. Preglede so opravili na avtocestnem počivališču Barje pri Ljubljani in v Luki Koper, pri tem pa ugotovili več kršitev, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Alojz Zorec je tisti srečnež, ki je v finalni oddaji 6. sezone SIT osvojil domačo sončno elektrarno in tako bo od sedaj naprej proizvajal lastno električno energijo ter si s tem zagotovil energetsko neodvisnost. Računa, da si bo mesečni račun oskrbe z električno energijo znižal iz 90 na 14 evrov, na letni ravni pa to pomeni več kot 900 evrov prihranka.

V Sloveniji kar 80 odstotkov vseh voznikov dnevno prevozi le 20 km. Večino časa tako naši jekleni konjički stojijo na parkiriščih. Če bi med seboj delili vozila, bi privarčevali, zmanjšali pritisk na okolje ter krepili družbeno odgovornost. Številni so se že 'našli' v tej miselnosti.

Ob dejstvu, da ima skoraj vsak drugi Slovenec osebni avto, ki pa praviloma nima alternativnega pogona, je o trajnostni mobilnosti v Sloveniji še vedno zelo težko govoriti. V tednu mobilnosti s sloganom Združimo moči, delimo si prevoz je morda priložnost, da vsaj poskusite enega od načinov deljenja prevoznih sredstev in prispevate k bolj čistemu okolju.

Slovenija je leta 2007 pravno uredila področje svetlobnega onesnaževanja okolja. S tem je postala primer dobre prakse, žal pa je naslednja leta 'zaspala' ter pozabila spremeniti in dopolniti sedaj že zastarelo uredbo, ugotavlja računsko sodišče, ki zato ministrstvu za okolje podaja negativno mnenje.

V Ljubljani so odprli prvo javno polnilnico za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin v državi. Zemeljski plin je trenutno edina dobra alternativa za čistejše okolje v težkem tovornem prometu. V okviru projekta je načrtovanih šest polnilnic na sredozemskem koridorju, med Barcelono in Ljubljano.

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Statistični urad je objavil, kakšno je stanje na področju zmanjševanja, ponovne uporabe in reciklaže odpadkov. Med drugim ugotavlja, da smo Slovenci v lanskem letu prozvedli skoraj 5,5 milijona ton odpadkov. Stopnja reciklaže komunalnih odpadkov pa je v Sloveniji višja od povprečja v celotni EU.

Nanodelci cerijevega oksida, ki so prisotni v avtomobilskih izpuhih in se v industrijsko razvitejših okoljih odlagajo na rastlinah ter tako pridejo v stik z opraševalci, vplivajo tudi na čebele, so odkrili raziskovalci biotehniške in kemijske fakultete. Čebele postanejo hiperaktivne in vznemirjene, prizadet je njihov osrednji živčni sistem.

Evropska komisija je predstavila sveženj predlogov za čistejši prometni sektor. Ključen je predlog za 30-odstotno znižanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih avtomobilih in kombijih do leta 2030. Z ukrepi želijo uresničiti cilje pariškega dogovora in dvigniti konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko, pa tudi povrniti zaupanje potrošnikov po Volkswagnovi aferi.

V Centru ponovne uporabe na Povšetovi v Ljubljani je kupcem na voljo poseben avtomat, ki toči izdelke brez embalaže. Bert kupcem, ki po izdelke pridejo s svojo (povratno) embalažo, ponuja BIO čistila, šampone, več vrst kisa in olje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.

V Evropi že od leta 1999 vsakega 24. maja obeležujemo evropski dan parkov. Ta dan združuje parke in zavarovana območja po vsej Evropi v skupni misli približati ljudem naravo in jih ozaveščati o pomembnosti ohranjanja naravnih lepot v zavarovanih območjih ter skrbi za njihovo trajnostno upravljanje.

Slovenija je od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje mednarodni komisiji za kitolov. Na zasedanju v Braziliji so sprejeli deklaracijo, katere namen je predvsem ohranjanje morskega okolja, ki je pomembno za obstoj delfinov in kitov.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen.

Pri podnebnih spremembah je ključno, da človeštvo spremeni energetsko osnovo, torej da preide s fosilnih goriv k učinkoviti varčni rabi in rabi obnovljivih virov energije, pravi ekolog Plut in poudarja, da bomo morali zaključiti z modelom količinske rasti in blagostanje graditi na osnovi nosilnosti okolja, upoštevati bomo morali okoljske omejitve.

Evropski poslanci, med njimi tudi vsi iz Slovenije, so podprli nova pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se tako poslovili številni plastični izdelki za enkratno uporabo, pravila pa se nanašajo tudi na izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.

Posebno poročilo o globalnem segrevanju pomembno prispeva k streznitvi sveta, so prepričani v Greenpeaceu. Šarčevo vlado pozivajo, da prekine s "škodljivimi politikami preteklih let". Tudi v društvu Focus menijo, da so nujne radikalne spremembe. Svet segret za več kot 3 stopinje Celzija pomeni pogoje, ki jih človeška vrsta še ni izkusila.

V času ekstremnih vremenskih pojavov je vedno pomembneje, da ohranjamo naravno zaščito pred neurji in poplavami. V Sloveniji so izjemnega pomena mokrišča, ki zmanjšujejo posledice neurij in blažijo sušna obdobja, ki so ena največjih podnebnih groženj v Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo, da moramo poskrbeti, da bodo naša mokrišča ostala zdrava. Še vedno jih namreč uničujemo in spreminjamo.

55 stanovalcev jeseniškega bloka je dobilo prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Uspešno so prehodili pot po peklenski poti uradniških procedur in čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, bodo imeli skorajda brezplačno električno energijo. S to naložbo so pogumno stopili tudi na pot zelene transformacije.