slovenija

Slovenjgraška civilna iniciativa s peticijo zahteva prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti. So tudi proti monitoringu zemljin in pridelkov, smiselno pa se jim zdi merjenje razpršitve škropiv po okolici in preverjanje dolgoročnih posledic na ljudi. Opozorili so tudi na problem plastičnih vrvic.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

Mesec maj je bil na našem portalu posvečen zeleni energiji. Z raznimi nasveti in dejstvi smo vam skušali čim bolj približati tematiko ter vas spodbuditi, da z majhnimi koraki prispevate k lepši in bolj zeleni prihodnosti. Vsi tisti, ki ste izpolnili Zelenkov kalkulator ter kviz o zeleni energiji, ste se potegovali za bogate mesečne nagrade, v sklopu kviza pa imate možnost osvojiti tudi glavno nagrado, ki jo bomo podelili konec junija. Tokrat objavljamo seznam nagrajencev meseca maja.

Morsko dno je med drugim prekrito z izgubljenim in zavrženim ribolovnim orodjem, ki ogroža morsko raznolikost. Slovenska ekipa namerava v okviru projekta Dizro, ki se sofinancira iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, prepoznati in očistiti najbolj onesnažene lokacije slovenskega morskega okolja.

Evropska unija se je že v Pogodbi o delovanju EU zavezala k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije, s pomočjo katerih naj bi izboljšala energetsko učinkovitost na vseh področjih življenja, s tem prešla v nizkoogljično družbo ter pomagala ohraniti naš planet. Vse od takrat se učinkovita raba energije omenja kot eden glavnih ciljev skupnosti, saj v okviru energetske politike velja za pomemben člen doseganja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, prav tako pa tudi pomemben gospodarski element za doseganje mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije.

Vlada je potrdila akcijski program za alternativna goriva v prometu, ki je podlaga za izvajanje strategije s tega področja. "Cilj je, da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije tudi na področju prometa."

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

"Naši naravi v Sloveniji, kljub temu da se razglašamo za zeleno, čudovito državo, ne gre dobro," so poudarili na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji je namreč za več kot polovico vrst stanje ohranjenosti ocenjeno kot neugodno, stanje skoraj tretjine habitatnih tipov pa je ocenjeno kot slabo.

Več kot sto suparjev, njihovih štirinožnih prijateljev in tudi nekaj naraščaja, je v skupini odveslalo skozi center Ljubljane do Zmajskega mostu in nazaj, kjer so jih glasno spodbujali številni mimoidoči. "Čeprav spada Slovenija med čistejše države, se vseeno zgodi, da kakšna plastenka pristane tudi v vodi. In ker smo na vodi radi v družbi rib ne pa plastike, jih poberemo in odnesemo v koš," pojasnjuje pobudnica akcije.  

Pretekli konec tedna so neznanci v okolici Ljubljane tik ob cesti in gozdu odvrgli veliko količino smeti. Videti je, kot da so jih odložili kar s tovornjaki. Občinski inšpektorji so že sprožili postopek, da bi našli krivca za onesnaževanje. Primer preiskuje tudi policija. 

Drugi val protestov mladih za podnebno ukrepanje bo zajel skoraj 1300 mest v 100 državah. Za razliko od prvega podnebnega protestnega vala marca, ko se je v Ljubljani zbralo okoli 9000 protestnikov, se je tokrat pred poslopjem državnega zbora zbralo le nekaj deset mladih.

V Evropski uniji 21. maja obeležujemo dan Nature 2000. Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki v Sloveniji pokriva dobrih 37 odstotkov površine. S tem se uvrščamo med biotsko najbolj pestre države v Evropi.

Generalna skupščina Združenih narodov je svetovni dan na pobudo Slovenije s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič smo ga obeležili lani. V počastitev čebel po državi in svetu poteka več prireditev. Od čebel je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Vlada je sprejela sklep, da s Trgovinsko zbornico Slovenije sklene dogovor v obliki Kodeksa o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah trgovin. Kodeks je prostovoljen in predvideva, da bodo lahke plastične nosilne vrečke z blagajn umaknjene s 1. septembrom.

V Mariboru so dobili prvo trgovino brez embalaže, ki deluje pod blagovno znamko Kupujem odgovorno. Gre za projekt, s katerim potrošnike spodbujajo k družbeno odgovornim nakupom.

Slovenci smo lahko ponosni na našo naravo. Včasih se tega zavemo šele, ko nam to povedo tujci. Te dni so na obisku sodelavci organizacije Zero waste Europe, evropski ekologi, ki skušajo ljudje naučiti ustvarjati čim manj odpadkov. Pri nas pa so zato, da bi se druge države od Slovenije česa naučile.

Mesec april je bil na našem portalu posvečen sončni energiji. Z raznimi nasveti in dejstvi smo vam skušali čim bolj približati tematiko ter vas spodbuditi, da z majhnimi koraki prispevate k lepši in bolj zeleni prihodnosti. Vsi tisti, ki ste izpolnili Zelenkov kalkulator ter kviz sončni energiji, ste se potegovali za bogate mesečne nagrade, v sklopu kviza pa imate možnost osvojiti tudi glavno nagrado, ki jo bomo podelili konec junija. Tokrat objavljamo seznam nagrajencev meseca aprila.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Kar se je še pred leti zdelo misija nemogoče, je danes del našega vsakdanjika. Govorimo seveda o samooskrbi s sončno energijo, o kateri že ves mesec razbijamo mite v sodelovanju s pionirji in največjimi strokovnjaki na tem področju. Po tem, ko so samooskrbne mikro sončne elektrarne na ključ postale v vseh pogledih dostopne večini gospodinjstev, je zanimanje za proizvodnjo lastne zelene energije zraslo v nebo. In še narašča. Eden tistih, ki se je zaradi številnih prednosti nedavno odločil za montažo elektrarne na domači strehi, je tudi Bojan Benedik iz Šutne na Gorenjskem.

Uporaba polnilnic za električna vozila mreže Gremo na elektriko, ki je največja v Sloveniji, s 6. majem postaja plačljiva. V družbi Elektro Ljubljana, ki upravlja z mrežo, so pojasnili, da so polnilnice povezane z visokimi stroški, ki dolgoročno ne omogočajo brezplačne uporabe. Cena polnjenja bo od ena do devet centov na minuto.

Slaba novica za lastnike električnih avtomobilov: eden največjih upravljalcev električnih polnilnic - Elektro Ljubljana - bo z majem začel zračunavati polnjenje vozil. Hkrati bodo razširili svojo mrežo polnilnic, ki zdaj šteje 118 polnilnih mest. Poznavalci so prepričani, da ta odločitev ne bo ustavila razvoja e-mobilnosti, ki je v zadnjih letih pri nas dobila velik zagon.

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?

Pred enim od ljubljanskih nakupovalnih središč pozornost mimoidočih vzbuja stekleni zabojnik, ki je napolnjen s plastenkami in drugo plastično embalažo. Instalacija je del iniciative, s katero opozarjajo na težavo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in skušajo ljudi ozaveščati, da je treba spremeniti svoje navade.

Greenpeaceovi aktivisti in zavezniki gibanja Break Free From Plastic so v večih državah izvedli proteste pred pisarnami mednarodne korporacije Nestlé. Na globalni sedež podjetja Nestlé v Švici, so Greenpeacovi aktivisti dostavili 20 metrov dolgo 'plastično pošast', v Sloveniji pa so po dvotedenski zbiralni akciji predstavniki Greenpeaca vrnili zbrane odpadke Nestléjevih izdelkov na sedež podjetja v Ljubljani.

Električna energija danes poganja vsak naš korak. Posledično je porabimo vse več in smo od nje vse bolj odvisni, to pa ustvarja pritiske tako na okolje, kot na naše denarnice. V zadnjih dveh letih beležimo strmo rast veleprodajnih cen elektrike in nič ne kaže na to, da bi se v naslednjih letih to bistveno spremenilo. Ena izmed alternativ, ki je na voljo, je postavitev domače mikro sončne elektrarne, s pomočjo katere lahko postanemo energetsko samooskrbni in za vedno neodvisni od nihanja cen na trgu, ob tem pa pomembno pripomoremo tudi k ohranjanju okolja. Preverili smo, ali se takšna investicija zares splača!

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na izredni seji obravnaval zahteve gibanja Mladih za podnebno pravičnost, ki so jih slednji na državni zbor in vlado naslovili po velikih okoljskih protestih 15. marca. Poslanci so se strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi, a so predloge mladih nekoliko omehčali.