slovenija

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?

Pred enim od ljubljanskih nakupovalnih središč pozornost mimoidočih vzbuja stekleni zabojnik, ki je napolnjen s plastenkami in drugo plastično embalažo. Instalacija je del iniciative, s katero opozarjajo na težavo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in skušajo ljudi ozaveščati, da je treba spremeniti svoje navade.

Greenpeaceovi aktivisti in zavezniki gibanja Break Free From Plastic so v večih državah izvedli proteste pred pisarnami mednarodne korporacije Nestlé. Na globalni sedež podjetja Nestlé v Švici, so Greenpeacovi aktivisti dostavili 20 metrov dolgo 'plastično pošast', v Sloveniji pa so po dvotedenski zbiralni akciji predstavniki Greenpeaca vrnili zbrane odpadke Nestléjevih izdelkov na sedež podjetja v Ljubljani.

Električna energija danes poganja vsak naš korak. Posledično je porabimo vse več in smo od nje vse bolj odvisni, to pa ustvarja pritiske tako na okolje, kot na naše denarnice. V zadnjih dveh letih beležimo strmo rast veleprodajnih cen elektrike in nič ne kaže na to, da bi se v naslednjih letih to bistveno spremenilo. Ena izmed alternativ, ki je na voljo, je postavitev domače mikro sončne elektrarne, s pomočjo katere lahko postanemo energetsko samooskrbni in za vedno neodvisni od nihanja cen na trgu, ob tem pa pomembno pripomoremo tudi k ohranjanju okolja. Preverili smo, ali se takšna investicija zares splača!

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na izredni seji obravnaval zahteve gibanja Mladih za podnebno pravičnost, ki so jih slednji na državni zbor in vlado naslovili po velikih okoljskih protestih 15. marca. Poslanci so se strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi, a so predloge mladih nekoliko omehčali.

Skrivnostna mešanica avtohtonih slovenskih cvetlic lahko priroma k vam domov, če se odločite, da boste nekaj svojega časa darovali znanosti oziroma razvoju življenja tistih, brez katerih ljudje ne bi mogli preživeti – rastlin. Začel se je namreč vseslovenski projekt znanosti za državljane, v katerem bomo po vsej Sloveniji znanost sejali dobesedno. S poskusom sejanja cvetlic.

Povprečna slovenska družina na leto porabi okoli 4000 kilovatnih ur električne energije, tisti, ki so pri porabi zelo varčni, pa naj bi jo uspeli oklestiti tudi za 900 kilovatnih ur. A taki posamezniki so zelo redki. Večino ob pogledu na položnice za elektriko močno boli glava in glede na to, da naj bi se v prihodnje poraba električne energije po besedah strokovnjakov le še povečevala, bo prej ali slej potrebno razmisliti o izkoriščanju naravnih virov, predvsem sonca. Trenutno je najbolj optimalna tehnologija prav gotovo lastna mikro sončna elektrarna, ki omogoča, da si vsak na strehi svoje hiše lahko zagotovi večino svojih energetskih potreb.

Ne le, da na našem portalu skrbimo za okolje in vam skušamo z raznimi nasveti čim bolj približati zavedanje o tem, kako zelo pomembno je v vsakdanjem življenju z majhnimi koraki poskrbeti za lepšo in predvsem bolj zeleno prihodnost. Vsi tisti, ki ste izpolnili Zelenkov kalkulator ter kviz o e-mobilnosti, ste se potegovali za bogate mesečne nagrade, v sklopu kviza pa imate možnost osvojiti tudi glavno nagrado, ki jo bomo podelili po štirih mesecih. Tokrat objavljamo seznam nagrajencev meseca marca.

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

Uredba, ki jo je sprejela vlada, omogoča, da bo lahko denimo celotna soseska sodelovala pri proizvodnji čistejše energije. Denimo, s postavitvijo sončne elektrarne na strehi bližnjega vrtca. Gre za majhen, a pomemben korak k energetski samooskrbi in trajnostnemu razvoju, poudarjajo okoljevarstveniki.

V večini Slovenije je nekaj povsem samoumevnega, da lahko odpremo pipo, si natočimo kozarec in vodo spijemo. Smo ena redkih držav, kjer lahko to počnemo brez skrbi. Če načrtujete kakšno potovanje, pa je dobro, da pred odhodom preverite, ali je voda iz pipe na vaši destinaciji varna za uživanje.

Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji vsako leto načrpamo več vode, predvsem zaradi povečanih potreb proizvodne in storitvene dejavnosti. Poraba gospodinjstev pa ostaja približno enaka. Skoraj vso vodo pa pridobivamo iz podzemnih virov.

Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka z geslom Učimo se z gozdovi – gozd je modrost!. Gozdovi nudijo in dolgoročno ohranjajo čist zrak, tla in vodo, igrajo pa tudi ključno vlogo pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se soočamo danes – podnebnimi spremembami, odpravljanjem lakote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti.

Tudi v Sloveniji so posamezniki, ki še vedno čakajo na urejeno kanalizacijo. So tudi posamezniki, ki ne morejo plačati računa za vodo. Tudi na te težave je treba misliti ob svetovnem dnevu voda, pozivajo v slovenskem društvu za zaščito voda, ki so spomnili tudi na letošnje geslo ob dnevu voda – 'nikogar ne pustimo ob strani'.

Slaba informiranost širše javnosti je le ena od ovir, da stanje elektromobilnosti v Sloveniji še ni takšno, kot bi si želeli. To nam je potrdil tudi Andrej Pečjak, pionir elektromobilnosti v Sloveniji, ki ima z električnimi avtomobili malo morje izkušenj. Med drugim nam je zaupal tudi, katere so še manj znane prednosti avtomobilov, ki jih poganja elektrika, in kakšni premiki se na področju elektromobilnosti obetajo v bližnji prihodnosti.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

Na svetu danes živi 2,1 milijarde ljudi, ki doma nimajo pitne vode, kar vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje. V Sloveniji smo med tistimi srečniki, ki si lahko brez skrbi vodo natočimo iz pipe. Prav zato so na ministrstvih za okolje in zdravje podpisala pobudo, s katero želijo v podjetjih in organizacijah spodbujati pitje vode iz pipe.

V ljubljanskem lokalu napovedujejo: če bodo izbrani na mednarodnem natečaju, bodo poslovali skoraj povsem brez odpadkov. A kaj to pomeni? Prilagoditi se bodo morali tako dobavitelji kot tudi potrošniki.

Mlademu levu iz južnoafriškega živalskega vrta je uspel neverjetni pobeg iz kletke, ograjene z žico. Toda na svobodi je bil le slab mesec, nato pa celo pristal v zaporu. Tja so ga namreč odpeljale oblasti, ko so ga izsledile.

Svetovna in tudi slovenska mesta so preplavili mladi, ki so vzklikali 'Ni planeta B'. 2052 krajev v 123 državah na vseh celinah, celo na Antarktiki. Tako je sporočila Greta Thunberg, začetnica gibanja mladih, ki je ne le zajelo, ampak povsem preplavilo svet. Na ulicah so bili večinoma šolarji, nekateri tako mladi, da sami na podnebne proteste niso smeli. V naši prestolnici se je zbralo okoli 9000 protestnikov.

Dejanje ene najstnice je le v nekaj mesecih preraslo v globalno gibanje mladih. Če se ni dotaknila politikov, je nedvomno prebudila najmlajše, ki po vsem svetu jasno in glasno zahtevajo ukrepe ... Ne upanja, ne obljub – temveč odločno akcijo. A Greta ni edina niti prva mlada aktivistka, ki je povzdignila glas za čistejše okolje.

Mladi za podnebno pravičnost so novinarje ’zaprli’ v časovno kapsulo. V žgoči sobi, v kateri so z resnimi obrazi, ker je naš položaj namreč ekstremno resen, na odru sedeli mladi, je temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. "Takšna bo naša prihodnost, če ostanemo tiho. Nevzdržna!" pred prvim slovenskim podnebnim protestom pravijo mladi borci za ohranitev življenja na našem planetu.

V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

"Pozabljamo, da Zemljo prav malo briga BDP na prebivalca ali razvitost robotike. Ko ne bo več zmogla obremenitev, bo poskrbela in deloma že skrbi, da bomo imeli tudi mi probleme." To so besede 18-letne Mete, ki se je pridružila iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. To pa je vse prej kot le naslavljanje podnebnih sprememb.

Tretješolci iz Nove Cerkve letos s pustnim kostumom niso odganjali le zime, ampak tudi plastične vrečke. S kostumi, s katerimi so v tradicionalni pustni povorki v Novi Cerkvi napovedali boj proti plastiki, so se pridružili kampanji o vplivu uporabe nosilnih plastičnih vrečk na okolje s sloganom 'Imam svojo vrečko.'

Število obiskovalcev Triglavskega narodnega parka se iz leta v leto povečuje, največji naval obiskovalcev pa je v poletnih mesecih. Da prevelik pritisk ne bi povsem uničil narave v našem edinem narodnem parku, bodo uvedli določene omejitve in prilagoditve. S projektom VrH Julijcev nameravajo izboljšati stanje vrst in habitatnih tipov v parku, med drugim bodo sanirali Dvojno jezero, kjer je bila voda nekoč prozorna.

Strokovnjaki so razpravljali o nevarnostih uporabe herbicida glifosat, ukrepih EU za njegovo odpravo ter odnosu Slovenije do pobud za njegovo popolno prepoved. Slišati je bilo kritike do politike EU in Slovenije na tem področju, govor pa je bil tudi o načrtih proizvajalca tega herbicida Albaugh v Račah.