posledice

Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Glavni cilj energetskih skupnosti v Evropi ni samo ustvarjanje dobička, ampak tudi uresničevanje nekaterih socialnih in okoljskih ciljev, med katerimi je tudi odpravljanje energetske revščine. V EU si namreč približno petina prebivalstva, kar je več kot 100 milijonov ljudi, poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. S Chrisom Vrettosom smo se dotaknili nekaj dobrih praks preprečevanja energijske revščine, kot poudarja, so glavni krivec zanjo fosilna goriva, odgovor za njeno preprečevanje pa leži v obnovljivih virih energije.

Nova študija kaže, da se zaradi taljenja polarnih ledenih pokrovov naš planet vrti počasneje. Ker se Zemlja vrti počasneje, se podaljšuje dolžina dneva. To pa stopnjuje učinke podnebnih sprememb.

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Vročina je v teh dneh znova pokazala svojo moč. Da so poletja veliko bolj vroča, kot so bila nekoč, občutimo na lastni koži, še posebej prebivalci mest, kjer je vročina še bolj neizprosna. A kaj pravijo podatki? Kako so se v Sloveniji spremenila poletja? Za koliko je naraslo število vročih dni in tropskih noči? Zaradi vročine so danes ogroženi tudi deli Slovenije, kjer se takšne temperature prej sploh niso pojavljale, predvsem na malo višjih nadmorskih višinah, izpostavlja Tjaša Pogačar iz biotehniške fakultete. Višje temperature so problematične za ekosisteme, ki so prilagojeni na nižje temperature, spremembe pa se dogajajo prehitro.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, svari Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

Ljudje imamo vedno večje apetite. Želimo večja vozila in stanovanja, novo pohištvo, vedno več gospodinjskih aparatov. Želimo si potovati dlje in pogosteje, naši domovi so napolnjeni z izdelki, ki jih redko uporabljamo, prav tako se omare šibijo od odvečnih oblačil. S pomočjo Vodnika po trajnostni potrošnji, ki je nastal na Agenciji za okolje RS, lahko spremenimo svoje potrošniške navade in tako ohranimo zdravje našega planeta in s tem tudi zdravje nas samih.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Z agrometeorologinjo iz Arsa Andrejo Sušnik smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki vedno bolj postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Kot opozarja, projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Se tudi vam v predalih nabirajo stari telefoni, morda imate pod mizo še vedno odslužen računalnik, radio ali kakšen drug mali gospodinjski aparat. S pravilnim odlaganjem nedelujočih e-naprav poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Ali veste, kam jih lahko oddate, kam jih ne smete in ali so vaši podatki varni pred zlorabo? Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja.

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

Vročina v Indiji še vedno pritiska. Potem ko je živo srebro zlezlo vse do 50 stopinj Celzija, so poročali o več sto smrtih, ki so bile posledice intenzivnega vročinskega vala. Zaradi vročine pa trpijo tudi živali. V eni izmed zveznih držav je v vodnjaku poginilo več opic, ki so utonile, ko so iskale vodo.

EU je sprejela prelomni zakon o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Podjetja bodo morala v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. S tem je uzakonila svojo zavezo za zaščito ljudi in planeta, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. In kljub temu, da ima zakon številne pomanjkljivosti, okoljevarstveniki izpostavljajo, da je to jasno sporočilo podjetjem, da Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta.

Številne reke in potoki na Aljaski postajajo rjasto oranžni, kar je najverjetneje posledica taljenja permafrosta, ugotavlja nova študija. Ko se zamrznjena tla pod površjem talijo, iz njih uhajajo minerali, kot je železo. Ti dajejo potokom rjasto oranžno barvo, ki predstavlja tveganje za ekosisteme na Aljaski. Ogrožena bi lahko bila tudi pitna voda in prihodnost ribištva v tej regiji.

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila pred očmi narišejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo Ekologi brez meja. Na ta dan že četrtič organizirajo dan v rabljenih oblačilih.

Knjižnice reči v Sloveniji kot po tekočem traku odpirajo svoja vrata. Zdaj se jim je pridužila še Nucarnica v Velenju. Tam lahko uporabniki najdejo pestro ponudbo predmetov, ki si jih lahko zdaj izposodijo namesto, da bi jih morali kupiti. Največ zanimanja je požel parni sesalnik, Velenjčani so knjižnico reči že pozitivno sprejeli.

Vsako minuto v oceanih pristane najmanj tovornjak plastike. Uporaba plastike naj bi se do leta 2040 še podvojila, kar pa pomeni, da se bo situacija še zaostrila. Nova raziskava avstralske znanstvene agencije CSIRO in Univerze v Torontu pa ocenjuje, da na morskem dnu leži do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov.

Južna in vzhodna Afrika sta še vedno v primežu ekstremne suše in vročinskih valov. Podnebna kriza je tako znova udarila po najbolj ranljivih. Kot opozarja Unicef, 45 milijonov otrok v regiji živi v večkratnih in pogosto prepletajočih se krizah, ki jih še poglabljajo podnebne spremembe, vključno z izbruhi kolere ter s podhranjenostjo, sušo in poplavami.

Ptičja gripa je dosegla tudi Antarktiko. Pojav ptičje gripe na oddaljeni Antarktiki je resna grožnja za ranljive populacije pingvinov, so opozorili znanstveniki. Zato so se v strahu za zdravje populacije odpravili na Antarktiko, da bi preverili, ali so kolonije okužene. Optimizem jim vrača ugotovitev, da čeprav so številne ptice pozitivne na ptičjo gripo, ne kažejo simptomov bolezni.

Vsak dan na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, opozarja novo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Daleč od naših oči v globinah oceanov leži večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Nad površjem pa se odvija bitka med rudarji in okoljevarstveniki. Slednji opozarjajo, da je največji zaklad v resnici neokrnjenost tega ranljivega ekosistema, zato ga je treba po njihovem mnenju na vsak način zaščititi pred globokomorskim rudarjenjem. Ker je na morskem dnu visok plen, je vojna zanj že od samega začetka neusmiljena. Zadnja drama pa: okoljevarstvena organizacija Greenpeace bo morda izključena iz posebnega organa ZN, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja.

Veliki koralni greben v Avstraliji je znova prizadelo množično beljenje koral. Gre že za peti takšen dogodek v osmih letih, svarijo znanstveniki. Kot poudarjajo, se greben dobesedno kuha in pozivajo k odločnemu ukrepanju. Znanstveniki pravijo, da je še prezgodaj napovedovati obseg škode. Kot ocenjujejo, se bo greben, če se bodo razmere normalizirale, obnovil kot že večkrat v zgodovini.

V Sloveniji iz Skupne kmetijske politike namenjamo sredstva za odpiranje gozdov tudi v območjih Natura 2000. Z merili za izbor operacij, ki dovoljujejo in celo sofinancirajo izgradnjo prometnic v Natura 2000 območjih, stopamo po poti izginjanja biotske pestrosti naših gozdov, opozarjajo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus. Na ministrstvu za kmetijstvo zatrjujejo, da je odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami v Sloveniji načrtovano in usmerjeno. Gozdove v zavarovanih območjih se pogojno odpre, če so pridobljena vsa soglasja, pojasnjujejo.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.