posledice

Bled se strateško usmerja v trajnostni oziroma zeleni turizem. S tem je povezan tudi umik množičnih prireditev z obale Blejskega jezera, na katere nameravajo umeščati le še manjše kulturne dogodke. Hkrati pa v kraju še vedno obstajajo težnje po velikih dogodkih in zabavnih prireditvah z več tisoč udeleženci ob jezeru.

Število ekstremno vročih dni na leto, ko se temperature na določenih območjih na našem planetu povzpnejo nad 50 stopinj Celzija, se je v zadnjih 40 letih podvojilo. Prav tako se je povečalo število območij, kjer beležijo takšne ekstremne temperature.

Čeprav se zdi paradoksalno, so tiho delujoča električna vozila ljudem in živalim hkrati prijazna in nevarna. Neslišen motor namreč predstavlja nevarnost za pešce, saj pogosto ne morejo slišati, da se jim približuje vozilo. Zato vlagajo proizvajalci pri zasnovi električnih vozil veliko truda tudi v to, kako ustvariti zvok, ki bo učinkovito opozoril na avtomobil in bo hkrati nemoteč.

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Vsa Slovenija stiska pesti, da bi mladi štorklji, Riki in Kiki, uspešno premagali vse ovire na svoji selitveni poti. Lani so žal vse tri opremljene štorklje na poti poginile. Letos zaradi vremenskih pogojev pri beli štorklji beležijo enega najslabših gnezditvenih uspehov. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic pa opažajo še, da bele štorklje zaradi intenziviranja kmetijstva zapuščajo panonski svet.

Daleč največ je na trgovskih policah pakiranega korenja, sledi paradižnik, ki je v več kot polovici primerov na voljo zgolj pakiran, najpogosteje v plastični embalaži. Najlažje se embalaži izognemo pri nakupu kumar, saj kar pri petih trgovcih ponujajo zgolj nepakirane. To kažejo rezultati popisa pakiranega sadja in zelenjave v slovenskih prodajalnah. Nepakirana zelenjava, ki je okolju veliko prijaznejša, je v večini primerov tudi cenejša, zato se nakupu pakiranega sadja in zelenjave raje izognite.

Nekoč eno največjih jezer na Bližnjem vzhodu in drugo največje slano jezero na svetu se je v zadnjih desetletjih skrčilo za več kot polovico. Razlogov je več, med njimi pa prevladujeta neprimerno ravnanje z vodnimi viri in podnebne spremembe. Pred leti so sicer začeli z zaščitnimi ukrepi, a regijo znova pesti huda suša, ki stanje le še poslabšuje.

Preden doseže police ima sladka tablica čokolade velikokrat grenko zgodbo o nastanku. Glavne značilnosti sodobne industrije čokolade so siromašenje pridelovalcev kakava, izkoriščanje delavcev, otroško delo in negativni vplivi na okolje, pojasnjujejo v društvu Focus. Bi kot alternativo poskusili čokolado iz laboratorija? Švicarski ekipi raziskovalcev je uspelo uspešno ustvariti prvo laboratorijsko narejeno čokolado doslej. Prejšnji mesec je ta namreč prestala preizkus, ki je potrdil ustreznost 'čokoladno-laboratorijskega' okusa. Žal masovne proizvodnje še ne načrtujejo, saj je takšna čokolada mnogo dražja od tradicionalne.

Zgodbe prebivalcev z območij, izpostavljenih podnebnim spremembam ter dvigu morske gladine in poplavam, kjer se običajno borijo tudi z izjemno revščino, so velikokrat pretresljive. Takšne so tudi zgodbe žensk z bangladeškega otoka 'sramote'. Podnebne spremembe so jih postavile v brezizhoden položaj, zaradi katerega so morale zapustiti svoje domove, in privedle do tega, da so postale spolne delavke. Zdaj pa tone celo bordel, v katerem živijo.

Medalje, ki se letos svetijo na prsih neverjetnih olimpijcev, so, kot poudarjajo Japonci, ne le redke in prestižne, ampak tudi trajnostne. V posebnem projektu so namreč zbirali donacije odsluženih elektronskih naprav, kot so pametni telefoni in prenosniki, da bi jim podarili novo življenje, ki bi si ga zagotovo želeli. Vse prestižne medalje so bile narejene iz kovin, ki so jih pridobili iz več kot šest milijonov doniranih naprav.

Da bi popravili napake naših prednikov, ki so želeli izsušiti Cerkniško jezero, da bi lahko na območju kmetovali vse leto, s tem pa so porušili dragocen in edinstven ekosistem, so v Notranjskem parku leta 2019 začeli obnovo največjega vodotoka. Ta poseg bo imel na dolgi rok ugodne posledice na območje, čeprav je bila težka mehanizacija sredi narave tedaj videti precej neskladno. Kako Cerkniško jezero okreva po obnovi največjega vodotoka? Se že čutijo pozitivni učinki obnove? Danes obisk Stržena ne vzbuja več neprijetnih občutkov ob pogledu na gola blatna tla, ki so ostala za težko mehanizacijo, saj je naravno rastje že preraslo območje ob novi strugi.

V zadnjem času so podjetja s hitro modo začela na veliko oglaševati, kako zelena so – v svoji ponudbi oglašujejo reciklirane in bio materiale. A resnica je, da je skoraj polovica ženskih in moških oblačil na razprodaji na vodilnih britanskih spletnih straneh še vedno narejena iz povsem nove plastike, delež reciklirane ponudbe pa je zanemarljiv.

Pilotski projekt meritve mikroplastike v ribah sladkovodnih voda v Sloveniji, ki sta se ga lotila ljutomerska gimnazijca, je pokazal, da so ribe v slovenskih vodah ob vodotoku reke Mure precej onesnažene z mikroplastiko. Gre za problem, s katerem se še vedno nismo začeli učinkovito spopadati, pravita mlada raziskovalca.

Nedavne poplave v Nemčiji, Belgiji in drugod po Evropi so v ospredje političnih razprav znova postavile podnebno krizo. Pred hudimi poplavami in ekstremnimi vremenskimi pojavi sicer trepetajo v številnih krajih po svetu. Šest priobalnih mest pa je še posebej ogroženih zaradi ekstremnih poplav, ki postajajo že stalnica.

V Sibiriji se zaradi neobičajno visokih temperatur že tretje leto zapored borijo z obsežnimi gozdnimi požari. Samo v nedeljo so gasilci našteli več kot 187 gozdnih požarov v Jakutiji, ruski avtonomni republiki. Njena prestolnica Jakutsk, sicer najhladnejše mesto na svetu, pa je bila ovita v dim.

Na milijone morskih školjk, zvezd, rakov in ostalih obalnih organizmov je poginilo med vročinskim valom v Kanadi, ocenjujejo morski biologi. V Kanadi pa pustoši tudi več kot 170 gozdnih požarov. Kanadska vojska je že v pripravljenosti za pomoč, vlada pa svari pred dolgim in izzivov polnim poletjem.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Slovenija je bogatejša za desetdnevno kolesarsko turo 'Slovenia Green Gourmet Route', ki povezuje destinacije z znakom Slovenia Green Destination, njena rdeča nit pa je bogata, lokalna gastronomska ponudba raznolikih slovenskih regij. Zelena kolesarska tura vključuje različne težavnostne stopnje in pelje tako po mirnih podeželskih poteh kot gozdnih cestah, ob tem pa kolesarje vodi med vinograde, na turistične kmetije in v restavracije s prestižnimi Michelinovimi zvezdicami.

Skoraj 410 milijonov ljudi bi lahko bilo do leta 2100 ogroženih zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo dvig gladine morja. Najbolj ogrožena in najranljivejša so območja v tropih, svarijo znanstveniki. Zaradi podnebnih sprememb se gladina morja dviga, pogostejše in hujše nevihte pa povečujejo možnost poplav na obalnih območjih. Občutno zvišanje gladine morja bi lahko imelo za svet uničujoče posledice, saj bi okrepilo uničevalno moč neviht, obalne regije, v katerih domuje na stotine milijonov ljudi, pa izpostavilo ponavljajočim se resnim poplavam.

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, ekstremna vročina, propadi ekosistemov in drugi okoljski problemi se stopnjujejo hitreje kot pričakovano. Nepovratne podnebne spremembe bi lahko v prihajajočih desetletjih popolnoma spremenile življenje na Zemlji. To so črni scenariji Medvladega panela za podnebne spremembe Združenih narodov.

Bomo v prihodnosti jedli vanilijev sladoled, ki je izdelan tudi iz plastenk? Znanstveniki so namreč s pomočjo gensko spremenjene bakterije iz plastenk ustvarili vanilijevo aromo. To je prvič, da so iz odpadne plastike naredili uporabno kemikalijo. Ustvarjanje kemikalij iz plastike bi lahko recikliranje naredilo bolj privlačno in hkrati zmanjšalo onesnaževanje s plastiko.

Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk, velik del pa jih konča v naravi. Zato so številna slovenska podjetja, Rotary Slovenija in posamezniki združili moči in začeli gibanje Adijoplastenka.si. Namen projekta je zmanjšati uporabo plastenk. Predstavitve projekta na Bledu se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da se gibanju pridružuje tudi predsedniška palača, kjer bodo skušali ukiniti uporabo plastenk.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo na taljenje ogromnega ledenika Pine na Antarktiki. Eden izmed najhitreje izginjajočih ledenikov na svetu jim zdaj povzroča še dodatne skrbi. Ledena polica na njegovem robu se namreč 'lomi na koščke', in to veliko hitreje, kot so pričakovali. Če se bo še naprej lomila s takšno hitrostjo, bi lahko to pomenilo kritičen dvig morske gladine na svetovni ravni.

Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem prvem poročilu o elektronskih odpadkih opozorila, da je na milijone otrok in žensk po svetu izpostavljenih nevarnim snovem, ki se nahajajo v teh odpadkih. Zato pozivajo k bolj učinkovitim in zavezujočim korakom za zaščito ljudi in okolja pred tovrstnim onesnaževanjem.

Po novem ima naš planet tudi uradno pet oceanov in ne le štiri. Na svetovni dan oceanov so namreč znanstveniki Južni ocean ob Antarktiki uradno prepoznali kot peti svetovni ocean. Sicer pa letošnji svetovni dan poteka pod geslom "En ocean, eno podnebje, ena prihodnost", znanstveniki in okoljevarstveniki pa pozivajo k proaktivnemu pristopu k zaščiti svetovnih morij.

Kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico? To je le nekaj primerov dodatne motivacije za obisk ormoške knjižnice, ki se je uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Tam kar vrvi od zelenih, družbeno odgovornih projektov – knjižnica je pravi mali 'trajnostni laboratorij'. Poleg tega, da je stavba energetsko prijazna, pod njihovo 'streho' potekajo številni dogodki, ki združujejo lokalno skupnost pod skupnim imenovalcem: zeleno življenje.

Nizozemske okoljevarstvene in človekoljubne organizacije so dosegle zmago v sodnem sporu zoper naftno multinacionalko. Nizozemsko sodišče jim je namreč pritrdilo in odločilo, da mora družba Royal Dutch Shell svoje CO2 emisije do leta 2030 zmanjšati za 45 odstotkov. Gre za prvo tovrstno sodbo v zgodovini.