posledice

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov, a v resnici smo mi tisti, ki smo veliko bolj nevarni tem veličastnim bitjem. Z načinom življenja smo oceane onesnažili s plastiko, še posebej problematična je mikroplastika, ki je očem nevidna, a kot kažejo rezultati prvih raziskav izjemno nevarna. Med morskimi psi so tako zabeležili pojav raka in meningitisa, prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.

Svet se sooča s podnebnim apartheidom, saj se bogati lažje prilagajajo bolj vročemu planetu, medtem ko revni najbolj trpijo posledice podnebnih sprememb, je posvaril posebni poročevalec ZN za izredno revščino in človekove pravice Philip Alston. Podnebne spremembe bi lahko izbrisale desetletja napredka, je opozoril v poročilu.

Permafrost na Arktiki se odtaja kar 70 let hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Strokovnjaki opozarjajo, da je to znak, da se globalna podnebna kriza povečuje hitreje, kot so se bali. Taljenje permafrosta bi imelo velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot po svetu.

Bosna in Hercegovina je po podatkih WHO in Greenpeacea glede kakovosti zraka najbolj onesnažena država v Evropi. Predlagana gradnja dveh novih blokov termoelektrarn v Tuzli in Banovićih bi po mnenju strokovnjakov poslabšala kakovost zraka v BiH in v regiji, posledice povečane onesnaženosti bi čutili tudi v Sloveniji.

"Modna industrija je ena najbolj škodljivih za okolje. Če ne bomo hitro ukrepali in velikih modnih prodajalcev prisilili, da spremenijo svoje poslovne in okoljske prakse, nam grozi še večja okoljska katastrofa," so ob otvoritvi nove trgovine v Ljubljani opozorili Mladi za podnebno pravičnost.

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

Od maja se na dunajskem Otoku na Donavi pase 50 ovac, ki skrbijo za okolju prijazno košnjo trave. V okviru pilotskega evropskega projekta bodo pod budnim očesom pastirjev do jeseni ovce nadomestile strojne kosilnice, tako pa zmanjšale ogljični odtis otoka.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Človeštvo s svojim delovanjem spodkopava naravne vire, od katerih je odvisno preživetje živalskih vrst, razkriva osnutek poročila Združenih narodov. Za zaustavitev škode bi bile potrebne "daljnosežne spremembe", pravi vodja odbora, ki je pripravil poročilo.

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na izredni seji obravnaval zahteve gibanja Mladih za podnebno pravičnost, ki so jih slednji na državni zbor in vlado naslovili po velikih okoljskih protestih 15. marca. Poslanci so se strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi, a so predloge mladih nekoliko omehčali.

V prihodnosti bo življenjska doba otrok zaradi onesnaženosti zraka krajša za kar 20 mesecev, opozarja nedavno poročilo. Najbolj ogroženi so otroci v Indiji in Pakistanu, kjer bodo zaradi umazanega zraka v povprečju živeli 30 mesecev manj.

Kanada se segreva dvakrat hitreje kot preostali svet, razkriva novo okoljsko poročilo za Kanado. Če svet ne bo drastično znižal emisij toplogrednih plinov, nam grozijo katastrofalne posledice, svarijo znanstveniki. Poročilo izpostavlja, da je segrevanje ozračja v Kanadi in drugod po svetu rezultat kurjenja fosilnih goriv.

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.

Kar dve tretjini Špancev že občuti podnebne spremembe, ki se kažejo v višjih povprečnih temperaturah, daljših poletjih in pogostejših tropskih nočeh, so opozorile španske oblasti. Podatki namreč kažejo, da imajo v primerjavi z začetkom 80. let zdaj pet tednov daljše poletje, višje pa so tudi temperature.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

"Pozabljamo, da Zemljo prav malo briga BDP na prebivalca ali razvitost robotike. Ko ne bo več zmogla obremenitev, bo poskrbela in deloma že skrbi, da bomo imeli tudi mi probleme." To so besede 18-letne Mete, ki se je pridružila iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. To pa je vse prej kot le naslavljanje podnebnih sprememb.

Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro poglobila, če ne bodo vsi akterji prevzeli odgovornosti, v poročilu ugotavlja Svetovni sklad za naravo. Pred zasedanjem organizacije Združenih narodov za okolje svetovne voditelje pozivajo k oblikovanju mednarodnega sporazuma o onesnaževanju morij s plastiko.

Število obiskovalcev Triglavskega narodnega parka se iz leta v leto povečuje, največji naval obiskovalcev pa je v poletnih mesecih. Da prevelik pritisk ne bi povsem uničil narave v našem edinem narodnem parku, bodo uvedli določene omejitve in prilagoditve. S projektom VrH Julijcev nameravajo izboljšati stanje vrst in habitatnih tipov v parku, med drugim bodo sanirali Dvojno jezero, kjer je bila voda nekoč prozorna.

Povprečen Rimljan v prometnih zamaških zapravi 245 ur na leto. Prometni zamaški so ena največjih težav, s katerimi se soočajo velika svetovna mesta, največ rekorderjev pa je v Evropi. Največ časa sicer v prometnih zamaških porabijo vozniki v prestolnici Kolumbije, v Bogoti, ki so, čakajoč v svojih vozilih, preživeli kar 272 ur oziroma več kot 11 dni.

"V naslednjih treh letih se bodo gospodinjstva tudi v Sloveniji začela izklapljati iz elektrodistribucijskih omrežij." Drzna napoved predsednika uprave podjetja Bisol group Uroša Merca, le da ob pregledu dejstev niti ni tako drzna.

Veliki koralni greben je vreden 38 milijard evrov, vreden preveč, da bi ga lahko pustili propasti, opozarjajo strokovnjaki. Greben zgolj z vidika turizma ustvari oziroma podpira 64.000 delovnih mest, avstralskemu gospodarstvi pa doda dobre štiri milijarde evrov na leto.

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Avstralija je vzpostavila skoraj milijon in pol evrov vreden sklad, namenjen financiranju iskanja rešitev za ogroženi Veliki koralni greben. Sklad bo zagotovil finančne spodbude znanstvenikom, inovatorjem, podjetnikom in industriji, del denarja pa bodo namenili za boj proti množičnemu razmnoževanju bodičaste morske zvezde, ki se prehranjuje s koralami.

Domači in mednarodni turizem skupno ustvarita osem odstotkov vseh globalnih izpustov ogljikovega dioksida, kaže nova raziskava. Ogljični odtis turizma se ob tem hitro povečuje, predvsem na račun letalskih potovanj. Na lestvici držav, ki iz naslova turizma ustvarijo največ izpustov ogljikovega dioksida, kraljujejo ZDA.

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Pri podnebnih spremembah je ključno, da človeštvo spremeni energetsko osnovo, torej da preide s fosilnih goriv k učinkoviti varčni rabi in rabi obnovljivih virov energije, pravi ekolog Plut in poudarja, da bomo morali zaključiti z modelom količinske rasti in blagostanje graditi na osnovi nosilnosti okolja, upoštevati bomo morali okoljske omejitve.

Zadnje opozorilo. Svet je izgubil kompas. Idioti, ukrepajte takoj. To je le nekaj jasnih in močnih sporočil, ki sledijo objavi posebnega poročila o omejitvi globalnega segrevanja. Svet je trenutno na poti, da se segreje celo za dve do tri stopinje Celzija, in to pomeni tveganje za ekstremne vremenske pojave. A okno priložnosti še ni povsem zaprto.