manj

Daša Korže, prehranska svetovalka za živali, ugotavlja, da imajo hišni ljubljenčki vedno več zdravstvenih težav, ki so posledica neuravnotežene, predelane in nezdravo predpripravljene prehrane. Kot poudarja, lahko hrana igra dve vlogi – lahko je razlog za težave, lahko pa je 'zdravilo', ki uspešno dopolnjuje veterinarsko terapijo. Izkušnje so jo spodbudile, da je ustvarila lastno blagovno znamko pasje hrane, ki je brez konzervansov, umetnih barvil in ojačevalcev okusa, saj je te zaznala kot pogost vzrok za težave živali. Oddajo o Dašini poslovni zgodbi lahko spremljate v nedeljo v oddaji Štartaj Slovenija na POP TV.

Vse hitrejše podnebne spremembe, ki bi lahko v dveh desetletjih stopile obstoječe ledenike v Afriki, ogrožajo več kot 100 milijonov zelo revnih prebivalcev te celine, opozarjajo Združeni narodi v novem poročilu. Izpostavljajo tudi posledice podnebnih sprememb, kot so nezadostna preskrba s hrano, revščina in razseljevanje.

Električni avto odlikujejo predvsem lastnosti, kot so nizki stroški polnjenja, vožnja brez izpustov škodljivih snovi, konstanten navor in tiho delovanje. A prihodnost e-mobilnosti bo veliko bolj interaktivna, kot smo bili vajeni doslej. Nov Renaultov model, ki prihaja spomladi, je znanilec nove dobe, ko bo vozilo storitev.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

Če boš ribo sodil po njeni sposobnosti letenja, jo boš vedno imel za nesposobno, pravi pregovor, ki poudarja, da smo vsi različni in da moramo negovati svoja zanimanja in želje. Prav pa je, da starši otroke opazujemo, spremljamo in spodbujamo, predvsem pa jim pustimo, da sami odkrijejo, kakšna je njihova prava pot. In kako to dosežemo?

Elektrifikacija bo igrala pomembno vlogo pri prehodu v trajnostno prihodnost, vso potrebno tehnologijo za to pa že imamo, so poudarili na posvetu o elektrifikaciji in trajnostni prihodnosti. Za to pa bodo potrebne inovacije v vseh segmentih elektroenergetike, od proizvodnje in distribucije do uporabe. A trenutno smo še vedno močno odvisni od fosilnih goriv, na kar nakazujejo tudi višje cene nafte in plina.

Draško Holcer z Inštituta Plavi svijet, ki je delil srce parajočo zgodbo o materi poginulega delfina z Lošinja, je za naš portal pojasnil, kaj točno se je zgodilo. Poudaril je, da gre za še posebej žalostno zgodbo, saj se je nesrečna samica z imenom 'Ništa' že pred štirimi leti znašla v enaki situaciji, ko je izgubila svojega novorojenca, ki ga prav tako ni želela prepustiti morju. Zakaj je delfin poginil, ostaja neznanka, saj bi bilo povsem neprimerno, da bi materi odvzeli mladiča, od katerega se je poslavljala, je izpostavil Holcer.

V francoskem Flinsu stoji prva evropska tovarna, ki deluje po principu krožnega gospodarstva na področju mobilnosti. Gre za podjetje, ki je namenjeno podaljševanju življenjske dobe električnih vozil, recikliranju odsluženih baterij in drugih avtomobilskih delov ter ponovni uporabi akumulatorjev za shranjevanje zelene energije.

Ste kdaj pomislili, da ko v koš odvržete ostanke obroka, posledica tega ni le večja količina odpadne hrane? Ste vedeli, da je vsako drugo govedo v Braziliji povezano z izsekavanjem gozda in da obstaja velika verjetnost, da je vaš jutranji kozarec pomarančnega soka povezan s suženjskim delom? Da zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok? Tudi tega se zavedajmo, ko načrtujemo obroke, pozivajo številne organizacije, ki opozarjajo na pomen zmanjševanja odpadne hrane.

Britanski časnik The Times je med 12 izjemnih trajnostnih destinacij uvrstil tudi Slovenijo oziroma Julijske Alpe. Na seznamu destinacij, ki so prijazne do našega planeta, so se naši kraji znašli ob boku s Skandinavijo, Kanado, Butanom in Nizozemsko.

V zadnjih letih po Sloveniji navadna bukev, najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, progresivno hira. Za zdaj raziskovalci še ne poznajo razloga. Procesa hiranja bukve v slovenskih gozdovih zelo verjetno ne moremo več zaustaviti, še posebej če ga umestimo v dolgoročne napovedi podnebnih sprememb. "Če bi želeli omiliti proces hiranja bukve, bi se moral ves svet takoj vzajemno odzvati na podnebne spremembe in problematiko invazivnih tujerodnih vrst," poudarja dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Zaradi podnebnih sprememb Zemlja v zadnjih treh letih odbija manj svetlobe kot običajno. To pomeni, da absorbira še več sončne toplote, kar naš planet dodatno segreva.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Kako bo videti prihodnost mobilnosti, kaj pomeni energijski prehod in kako je videti življenje na t. i. pametnem otoku, se lahko že danes prepričamo na portugalskem otoku Porto Santo in francoskem otoku Belle-Île-en-Mer. Ker gre na obeh otokih za občutljive ekosisteme, želijo lokalne oblasti z energijskim prehodom zmanjšati emisije. Zato so pred tremi leti začeli izvajati projekte pametnih električnih ekosistemov.

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del zgodbe o uspehu in največjega čezmejnega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Največja grožnja območju, od katerega je odvisnih približno milijon ljudi, pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjujejo v WWF Adria.

Voda je vir življenja. Zato je spremljanje kopičenja odpadkov v vodnih ekosistemih nujno za ohranjanje čistega okolja, saj nam omogoča hitro ukrepanje v primeru onesnaženosti. In če onesnaženost morja s plastiko in umetnimi vlakni znanstveniki in okoljevarstveniki že dlje časa spremljajo, pa je tovrstnih raziskav o stanju jezer bolj malo. Znanstveniki so zato analizirali količino mikroplastike v 67 evropskih jezerih, med njimi tudi v Blejskem jezeru. Ugotovili so, da je mikroplastike v jezerih več, kot so sprva predvidevali.

Odpadki enega podjetja so lahko surovina drugega. Ta miselnost se v luči podnebnih sprememb in tudi splošnega pomanjkanja surovin vse bolj uveljavlja. Mnoga podjetja pa dejstvo, da za proizvodnjo novih izdelkov uporabljajo reciklirane materiale, izpostavljajo kot prednost in dodano vrednost. Krožno gospodarstvo je namreč ena od rešitev za številne okoljske težave, ki smo si jih nakopali zaradi potrošniškega načina življenja. Ta koncept se vse bolj uveljavlja tudi v avtomobilski industriji.

Beneška laguna je postala najbolj severno mesto za odlaganje jajc glavate karete. Pred dnevi se je namreč na plaži v Jesolu izvalilo kar devet morskih želvic. Znanstveniki pravijo, da gre za izjemen dogodek, do katerega pa bi lahko privedle podnebne spremembe.

Višja izpostavljenost onesnaženemu zraku je lahko povezana s poslabšanjem duševnih bolezni, kaže ena izmed zadnjih in redkih raziskav na tem področju. V raziskavi so zajeli 13.000 prebivalcev Londona. Odkrili so, da že relativno nizko povečanje v izpostavljenosti dušikovemu dioksidu (NO2), lahko vodi do 32 odstotnega povečanja tveganja, da bo oseba potrebovala terapijo in kar 18 odstotno povečanje tveganja za sprejem v bolnišnico zaradi duševnih težav. Raziskovalci so dejali, da lahko ugotovitve verjetno prenesemo tudi na številna mesta v razvitih državah, znižanje onesnaženosti zraka pa bi lahko blagodejno vplivalo na zdravje milijonov ljudi.

Znani so prvi rezultati spomladanskega vzorčenja v projektu Pirati plastike in primerjava s podatki iz Nemčije. Izkazalo se je, da je z mikroplastiko najbolj onesnažena Sava. Sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani in Kamniška Bistrica v Domžalah.

V lanskem letu so po svetu zabeležili rekordno število umorov ljudi, ki so se zavzemali za ohranitev svojega okolja in narave. Več kot 200 ljudi je bilo namreč ubitih, medtem ko so skušali preprečiti posege v gozdove, reke in druge ekosisteme.

Čeprav se zdi paradoksalno, so tiho delujoča električna vozila ljudem in živalim hkrati prijazna in nevarna. Neslišen motor namreč predstavlja nevarnost za pešce, saj pogosto ne morejo slišati, da se jim približuje vozilo. Zato vlagajo proizvajalci pri zasnovi električnih vozil veliko truda tudi v to, kako ustvariti zvok, ki bo učinkovito opozoril na avtomobil in bo hkrati nemoteč.

Avstrijski statistični urad je sporočil, da je bilo v tej državi avgusta prvič registriranih več avtomobilov na hibridni in električni pogon kot pa takšnih, ki jih poganjata dizel ali bencin. Sicer pa je na splošno nekoliko upadel delež lastništva avtomobilov.

Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije, opozarjajo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, naštevajo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na našo prihodnost.

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Znanstveniki že dlje časa zaskrbljeno spremljajo upad populacij opraševalcev po svetu. Te so še posebej opazne v južnejših krajih. Poleg intenzivnega kmetovanja in pesticidov ter krčenja bivanjskega prostora za upadanje populacij žuželk znanstveniki zdaj ’krivijo’ tudi podnebne spremembe in vedno višje temperature ozračja. V eni izmed zadnjih raziskav so ugotavljali, kako temperatura vpliva na uspešnost oziroma zmogljivost letenja žuželk.

Drevesa kličejo na pomoč, odzvati se moramo zdaj. Prvo poročilo o svetovnem stanju dreves prinaša zaskrbljujoče ugotovitve. Med drugim razkriva, da v povprečju na svetovni ravni kar eni od treh vrst dreves grozi izumrtje. 142 vrst pa je doslej že izumrlo. Poročilo bo pripomoglo k okrepitvi naporov za ohranitev ogroženih drevesnih vrst na svetu, so prepričani botaniki.

Marsikdo si danes naravno gradnjo še vedno predstavlja kot bivak iz ilovice ali leseno hiško nekje med borovci. A kaj je sploh naravna gradnja? Je bivanje v takšnih domovih res bolj zdravo kot bivanje v konvencionalnih stavbah? O tem smo se pogovarjali z Mitjo Koširjem s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Ko se po gozdni cesti prebijamo do visoke, osončene vasi nad dolino, postane jasno, zakaj je ravno tam, sredi gozdov, v Zavratah, nastala prva stoodstotno samooskrbna vas v Sloveniji. Tu živi 25 prebivalcev, ki so se brez težav in složno dogovorili za prelomen projekt. Zdaj pokajo od ponosa, da jim je uspelo stopiti skupaj in narediti nekaj koristnega za skupnost in okolje. Na dveh strehah je nastala sončna elektrarna, ki bo zdaj napajala šest gospodinjstev, ki bodo občutno znižala svoje položnice za električno energijo.