manj

220 vrst ptic, vidra, bober, avtohtona sladkovodna želva, ki jo v Sloveniji še redko najdemo. Vse to so današnji prebivalci bazenov nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu. Ormoške lagune, ki zdaj kipijo od življenja, dokazujejo, da industrija in naravovarstvo lahko sodelujeta.

Led z Mount Everesta je potreboval kar 2000 let, da se je akumuliral, stalil pa se je v le 25 letih, kažejo ugotovitve znanstvenikov. Led na najvišjem ledeniku Everesta South Col, se je skrčil kar osemdesetkrat hitreje, kot je potreboval, da se je akumuliral, in znanstveniki ocenjujejo to za zadnji alarm za človeštvo, da se zbudi in ukrepa.

Natančnega podatka o tem, koliko dodatnih odpadkov je 'zakrivila' epidemija covida-19 ni, saj se ti uvrščajo med mešane komunalne odpadke in med odpadke iz zdravstva, kjer točnega deleža povzročenih odpadkov zaradi dodatnih covidnih ukrepov, ni mogoče izračunati. Dve največji bolnišnici v državi smo povprašali, kako so se med epidemijo soočali z večjo količino nastalih odpadkov.

Na ulicah Nairobija imajo novo električno pridobitev. Odslej bodo potniki lahko potovali na okolju bolj prijazen način in se po opravkih odpravili z električnim avtobusom. Kot pravi proizvajalec avtobusa, bodo imeli koristi tudi vozniki, saj bo takšna vožnja za voznike bolj dobičkonosna.

Če ne bomo ustavili emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, bo v prihodnosti le še ena od sedaj 21 lokacij sposobna gostiti zimske olimpijske igre. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, naraščajoče temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, pomenijo negotovo prihodnost za priljubljeni zimski spektakel športnih navdušencev. Težko bo namreč najti primerna mesta, ki bodo lahko zagotovila dovolj ledu in snega za izvedbo takšnega dogodka. Umetni sneg, ki se ga v velikih količinah poslužujejo tudi v Pekingu, za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je njegova uporaba z okoljskega vidika sporna.

"Kupljene izdelke bi morali biti sposobni popraviti sami," je v tvitu zapisal ameriški predsednik Joe Biden, ki je tako javno podprl pravico do popravila. Kot je dodal, to pomeni, da zdaj podjetja, kot sta Apple in Microsoft, spreminjajo svojo politiko, da bodo lahko ljudje v prihodnosti njihove naprave popravili sami. Številni so Bidnov tvit in njegovo podporo pravici do popravil označili za spodbudno. A kako realne so njegove napovedi, da bi podjetja, ki so celo priznala, da načrtno upočasnjujejo operacijski sistem starejših naprav in tako prisilila uporabnike k nakupu novih, spremenila svojo politiko v bolj okolju prijazne prakse?

Kljub težavam na poti je Toli končno prispel v Peking. Delček Triglavskega ledenika se bo zdaj v olimpijski vasi pred očmi javnosti stalil v ledeniško vodo in tako svetu predal sporočilo o vedno bolj pereči podnebni krizi, ki spodbuja taljenje ledenikov, kar bo imelo za planet katastrofalne posledice. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Analiza ledu Triglavskega ledenika, ki sledi, bo tako ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji.

Znate navesti kakšno mokrišče v svoji okolici? To so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Najpogosteje jih poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune in poplavne ravnice rek. Boljše poznavanje mokrišč v naši okolici pripomore k razumevanju pomembne vloge, ki jih imajo za ljudi in naravo. Zato vsako leto 2. februarja obeležujemo dan mokrišč.

Kot kaže nova raziskava, je imela ustavitev življenja med pandemijo tudi nekaj pozitivnih učinkov. Boljši zrak zaradi izrazito nižjih izpustov med zaprtji družbenega življenja, ki so se vrstila v letu 2020 in 2021, je imel namreč za posledico tudi čistejši zrak. Študija kaže, da je posledica tega nekaj sto preprečenih prezgodnjih smrti v evropskih velemestih.

Številne letalske družbe so zadnja leta eksperimentirale z različnimi bolj ali manj trajnostnimi alternativnimi gorivi, a sintetični kerozin je relativno nov. Lahko je dobra rešitev za razogljičenje letalstva, če je proizveden iz zelenega vodika, ki je nato kombiniran z ogljikovim dioksidom, zajetim iz ozračja, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. A pozor, leta 2019 so t. i. trajnostna goriva predstavljala manj kot 0,1 odstotka goriva, ki so ga uporabile letalske družbe. Letenje kljub novih vrstam goriva ostaja sporno, saj bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti, poudarjajo v Focusu, kjer ponazarjajo, da le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 % emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo.

Analiza ledu Triglavskega ledenika, katerega košček bo odslej domoval tudi v olimpijski vasi v Pekingu, bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji. Njihove posledice se bodo vsekakor odrazile tudi v občutljivem gorskem svetu, na katerega smo Slovenci tako navezani in ponosni. Prisotnost ledenikov – oba slovenska izginjata – je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa ti predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za svojo širšo regijo.

Slabe novice za ljubitelje kave. Še ena raziskava potrjuje, da bo v prihajajočih letih veliko težje gojiti rastlino Coffea Arabica, ki je najbolj priljubljena vrsta kave, ko njena zrna zmleta končajo v naši skodelici. Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile, kar pomeni, da bo gojenje kavovca veliko bolj zahtevno.

Lani so v akciji opazovanja ptic pod okriljem DOPPS skupaj opazili več kot 20.000 ptic, ki so pripadale 75 različnim vrstam. Najštevilčnejši so bili domači vrabci, sive vrane in poljski vrabci. V akciji je sodelovalo 1119 opazovalcev. Letos bodo od 24. do 30. januarja že štirinajsto leto zapored preštevali ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Pridružite se lahko tudi vi.

Čeprav so v zadnjih letih zaprli več kot 280 deponij, jih na Tajvanu trenutno še vedno obratuje več kot sto. Okoli 70 deponij odpadkov leži na priobalnem območju, od teh pa jih je sedem tako rekoč tik ob morju. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da je treba poostriti nadzor nad temi odlagališči, saj se lahko onesnaženje hitro razširi v morje. Posnetki s terena kažejo, da se to že dogaja.

Kitajska je svet pred kratkim navdušila z uspešnim prižigom 'umetnega sonca'. Procesu zlivanja jeder, ki poganja Sonce in zvezde in ki ga želijo znanstveniki zagnati tudi na Zemlji, pravimo fuzija. To je zagotovo energija prihodnosti, saj gre za čist, varen in skoraj neomejen vir energije. Za gorivo bi potrebovali le litij in vodo, že liter vodika pa bi bil dovolj za toliko energije, kot je proizvede termoelektrarna s 10.000 tonami premoga, in delovanje ne bi povzročalo nobenih škodljivih izpustov. A prve komercialne fuzijske elektrarne lahko pričakujemo šele v drugi polovici stoletja, pojasnjuje vodja Slovenske fuzijske asociacije (SFA).

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Leto 2021 je bilo eno izmed sedmih najtoplejših let v zgodovini, so potrdili Združeni narodi. Lani so temperature ostale visoke kljub ohlajanju zaradi vremenskega pojava La Nina, so opozorili in dodali, da so vseh sedem najtoplejših let zabeležili od leta 2015 dalje.

Taljenje ledenikov lahko pripišemo globalnemu segrevanju ozračja in je tako ključni pokazatelj podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in človeškem vplivu pri tem pa se je resno lotila tudi kultura. V Galeriji Jakopič bo od 18. januarja 2022 na ogled razstava Taljenje, ki opozarja na to problematiko. Izbrana umetniška dela obravnavajo vprašanje izginjajočih ledenikov in z različnimi umetniškimi sredstvi prikazujejo vpliv podnebnih sprememb.

V Argentini se gasilci spopadajo s številnimi gozdnimi požari, med katerimi je tudi požar, ki traja že več kot mesec dni. S požari se spopadajo v kar devetih od 23 argentinskih provinc. Stanje pa poslabšujejo veter, vročinski val, ki pesti državo, in pomanjkanje padavin.

Francoska letalska družba Air France je začela potnikom zaračunavati od enega do 12 evrov dodatka za trajnostno letalsko gorivo. Hkrati jim bo omogočila dodatne prostovoljne prispevke, s katerimi bodo lahko zmanjšali svoj ogljični odtis. Na določenih progah bo enako prakso uvedel tudi njen nizozemski partner KLM.

Norveški spletni trgovec je lani pričel svojim kupcem računati še okoljski vpliv njihovih nakupov. Na račun je tako zapisal informativni izračun okoljskega odtisa njihovega nakupa. Kot so opazili, je po tej novosti v njihovi trgovini sčasoma pričela upadati količina prodanega rdečega mesa, ki ima visok okoljski odtis, kupci so se večkrat odločali za okolju bolj prijazne alternative.

Pisalo se je leto 1986/1987. V Murski Soboti je bilo –29 stopinj Celzija, v Ljubljani pa so izmerili 89 centimetrov snega. To je bila zadnja prava in dolga zima pri nas. Pozimi 1951/1952, so v Ljubljani izmerili rekordnih 146 centimetrov snega, v Bohinju pa kar 250 centimetrov. Plazovi so na Gorenjskem in Primorskem pokopali več vasi. Zaradi snežne ujme so mobilizirali moške, ki so pomagali ujetim v snegu. To so zgodovinski prizori, ki si jih danes težko predstavljamo. Verjetnost, da bomo še kdaj doživeli pravo zimo, je zaradi podnebnih sprememb vedno manjša. Toplejše zime in pomladi, ki smo jim priča v zadnjih letih, pa prinašajo večjo verjetnost pozebe. Manjša količina padavin in višje zimske temperature pomenijo tudi manjšo zalogo vode, povezano s pomladanskim taljenjem snega.

Zaradi silvestrskih ognjemetov vsako leto pogine več tisoč ptic. Januarja 2021 so v Italiji denimo poročali o pravem 'masakru'. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. Takšne prizore lahko preprečimo in se odpovemo pirotehniki, ki močno onesnažuje tudi okolje in ogroža zdravje živih bitij.

Naravovarstvenica in znanstvenica Evangelista Apelis je na Papui Novi Gvineji začela prelomno modro-zeleno zgodbo. S svojo ekipo ji je uspelo nekaj lokalnih skupnosti prepričati, da ženskam, za katere velja prepoved potapljanja, vendarle dovolijo, da se lahko potopijo pod morsko gladino in tako varujejo njihove največje naravne zaklade – koralne grebene. Projekt si je prislužil prestižno okoljsko nagrado Združenih narodov za leto 2021.

''Zaradi podnebne krize smo vse bližje časom, ko bo samooskrba z vodo, energijo in hrano postala zelo pomembna,'' se zaveda Andrej Fideršek, ki bo v Žalcu porušil 130 let staro hišo, njene dele pa uporabil pri gradnji nove funkcionalne hiše brez odpadkov, ki se bo prilagajala podnebnim spremembam. Skupaj z arhitektko Jono Rak Koceli sta projekt prijavila na evropski razpis New European Bauhaus in med 2000 prijavljenimi osvojila prvo mesto, kar je Žalec postavilo na evropski zemljevid. Okoli hiše, ki bo predvidoma zgrajena naslednjo jesen, bosta namesto 'zelene puščave' zasnovala permakulturni gozd, Andrej pa želi sokrajanom ponuditi prostor, kjer si lahko izposodijo lopato, ki je nimajo, ali pa prevzamejo solato, ki bi sicer zgnila, vse zaradi zmanjševanja potrošništva in odpadkov. Pohištvo bo v prvi vrsti funkcionalno, saj si ne želi živeti "v izložbi z nobel pohištvom".

Koralni grebeni v zahodnem Indijskem oceanu imajo zaradi posledic podnebnih sprememb, predvsem globalnega segrevanja, in prelova v naslednjih 50. letih visoko tveganje, da izumrejo. Koralni grebeni od Sejšelov do Južne Afrike bi lahko zaradi teh dejavnikov namreč do leta 2070 popolnoma propadli, se bojijo znanstveniki.

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

V Evropi je leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, kažejo analize Evropske agencije za okolje. A pot do izpolnjevanja te smernice je še dolga. Po podatkih Arsa so te smernice za kakovost zraka po večini strožje od evropske zakonodaje in pri nas jih že zdaj za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo.

Občutna podražitev energentov bo prizadela marsikatero gospodinjstvo v Sloveniji in številni zaradi višjih cen doživljajo stisko. A prava cena energenta ni le tista na položnici. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno sedem milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM 2,5. Je tudi ključni dejavnik tveganja za nastanek raka. Najcenejši energent pa kljub podražitvi še vedno ostaja les, izgorevanje neposušenega lesa v neučinkovitih kurilnih napravah pa povzroči veliko emisijo delcev v zrak. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike pa je silno škodljivo. Kot pravijo na Arsu, je najbolj optimalna izbira dobro toplotno izolirana stavba ogrevana s toplotno črpalko, električna energija za njeno delovanje pa je pridobljena iz obnovljivih virov energije.