manj

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

To poletje so se temperature morja tudi na sosednjem Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija pri slovenskih turistih, povzpele do rekordnih ravni. Na Mljetu so denimo izmerili 30 stopinj Celzija, v Dubrovniku temperatura morja kopalcem z 29 stopinjami Celzija prav tako ni prinesla želene temperature. Na Lastovu, Krku in v Splitu so zabeležili 28 stopinj Celzija. Znanstveniki se strinjajo, da so letos razmere ekstremne in da nadaljevanje tega vročega trenda ne pomeni nič obetavnega za morski svet.

Mathias Schmelzer je ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist, podoktorski raziskovalec na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni in Laboratorija za novo ekonomijo. Med drugim se ukvarja s politično ekonomijo kapitalizma, družbeno in okoljsko zgodovino, podnebnimi katastrofami in alternativnimi pristopi h gospodarstvu. "Odrast je kritika trenutnega ekonomsko družbenega sistema in predstavlja nabor ukrepov, s katerimi se lahko uspešno upremo izumrtju." Doda, da smo že globoko v podnebni krizi, zato se se moramo angažirati vsi, sicer se razmere ne bodo spremenile oziroma bo le še slabše. Njegova najnovejša knjiga nosi naslov Prihodnost je odrast (angl. 'Future is degrowth'). Konec junija je predaval na Mednarodni poletni šoli politične ekologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Odrast (angl. degrowth) je načrtno zmanjševanje potrošnje in proizvodnje, izkoriščanja naravnih virov, namenjenih povrnitvi življenja v ravnovesje z okoljem. Zmanjšuje neenakost in veča blaginjo ljudi. Izziva BDP kot najpomembnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi in s tem tudi kapitalizem, ki je družbena ureditev vse pogostejših gospodarskih kriz, uničenja planeta in njegovih virov v imenu rasti. Predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarstva. Prihodek in materialno udobje se bosta na tej poti pri številnih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blagostanja. Smo sposobni z manj živeti bolje?

Feri Lainšček je varuh črne štorklje, ki jo danes v naravi težko opazimo, saj je njen življenjski prostor naravni gozd, ki pa kljub temu da je Slovenija zelo gozdnata dežela, izginja. Priljubljeni pesnik v naravo hodi po mir, celo občutek svobode. Kot namreč pravi, narava osvobaja, naša naravna dediščina pa se žal počasi vse bolj privatizira in ograjuje, tako da je v njej vse manj svobode. Zato je tudi v Sloveniji društvo za preučevanje ptic Slovenije začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda. Doslej jim uspelo zbrati že 30.000 evrov, naravi bodo do zdaj vrnili sedem hektarjev, so sporočili.

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu EU za okolje med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Tudi sami večkrat občutite slabo vest, potem ko vas premamijo popusti in naročite izdelek, ki ga v resnici ne potrebujete? Raziskava potrošniških prepričanj in želja v primerjavi z njihovim dejanskim vedenjem pri nakupovanju oblačil na spletu razkriva velik razkorak. 35 odstotkov vprašanih bo pri tehtanju med trajnostnim nakupom in dobro kupčijo izbralo slednjo, čeprav se zavedajo, da impulzivno nakupovanje pogosto ni v skladu z njihovimi trajnostnimi prepričanji. Odgovornost je v veliki meri na strani proizvajalcev, ki še vedno ponujajo manjši delež trajnostnih izdelkov kot konvencionalnih. A ker povpraševanje vpliva na ponudbo, lahko tudi potrošniki sami prispevajo k hitrejši spremembi sistema v smeri bolj trajnostne mode.

Letošnja poletna sezona že podira rekorde, takšne gneče na nekaterih počitniških destinacijah po Evropi ne pomnijo. Kako poskrbeti za nižji ogljični odtis tudi med počitnicami? V roke vzemimo moč, ki jo imamo kot turisti.

Starodavni macesen, ki so ga ljubkovalno poimenovali 'pradedek' v južnem Čilu, bi lahko bil star več kot 5000 let, kaže nova raziskava. To pomeni, da bi bilo to najstarejše doslej odkrito drevo na svetu.

Več tisoč kmetov se je s traktorji zbralo v osrednjem delu Nizozemske, kjer so protestirali proti dolgoročnim vladnim načrtom za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, ki bi lahko vodili v zmanjšanje števila glav živine za skoraj tretjino.

Populacije divjih čebel po vsem svetu ogroža tudi širjenje in porast virusa, ki dobesedno razžre njihova krila, opozarjajo strokovnjaki. Virus poznamo že več kot 40 let, po mnenju znanstvenikov pa je zdaj v porastu nov sev, ki se je pojavil leta 2001 na Nizozemskem.

Bazni tabor pod goro Everest v Nepalu se pripravlja na selitev. Zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti se namreč tali ledenik, kar ogroža varnost na trenutni lokaciji.

Projektu Hrana ni za tjavendan se je letos pridružilo 160 šol in vrtcev, ki jim je z raznolikimi aktivnostmi in osveščanjem uspelo količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za 30 odstotkov, ponekod pa so uspeli zavržke zmanjšati celo do 90 odstotkov.

Nova pot, na katero smo letos krenili, je neizogibna. Cilj našega podjetja Pro Plus je trajnostna produkcija vseh video vsebin. Manj prevozov, manj zavržene hrane, odločno zmanjševanje odpadkov, večkratna uporaba ali izposoja oblačil in rekvizitov, prehod na LED-tehnologijo, slovo od plastike, torej vseh izdelkov za enkratno uporabo, prednostna izbira dobaviteljev s trajnostno strategijo. Naš prvi projekt Masterchef Slovenija si je prislužil certifikat trajnostne produkcije. Certifikat podeljuje okoljska organizacija Albert, ki spodbuja filmsko in televizijsko industrijo k zniževanju odpadkov ter ogljičnega odtisa.

Zdaj je tudi uradno, da je želva, ki so jo na Galapaškem otočju opazili leta 2019, res fantastična velikanska želva, predstavnica vrste, ki naj bi izumrla že pred več kot 100 leti. Znanstveniki so navdušeni nad ponovnim odkritjem te veličastne želve, to je ogromen doprinos k biodiverziteti tega otoka, izpostavljajo tisti, ki so prejšnji teden objavili članek, v katerem so opisali to vznemirljivo odkritje.

Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki so jih dobili arhitekti, ki so zasnovali prenovo veličastne Cukrarne v prestolnici, je bilo, zakaj niso skoraj 200 let stare stavbe preprosto porušili. A kot odgovarja arhitekt iz biroja Scapelab Jernej Šipoš, je najbolj trajnostna gradnja v resnici prenova obstoječih stavb. 12 let trajajoča prenova tako dokazuje, da se lahko tudi iz objektov, ki so na prvi pogled že odpisani, ustvari nekaj povsem novega z dodano vrednostjo, pa vendar ohrani duh svojega časa. Poseben izziv pri energetski prenovi stavbe je bilo to, da je Cukrarna spomeniško zaščiten objekt, a kljub določenim omejitvam je arhitektom uspelo zasnovati dva koncepta, ki bistveno pripomoreta k učinkoviti rabi energije v objektu.

Čeprav šolarje čaka še brezskrbno poletje, bo kmalu zopet napočil čas nakupa novih šolskih potrebščin. Zvezki, ki se znajdejo na slovenskih prodajnih policah, so dovolj kakovostni, a najmanj prepričajo s svojo okoljsko naravnanostjo, ugotavljajo pri Focusu in Zvezi potrošnikov Slovenije.

Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja, so opozorili ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Udeleženci dogodka so se strinjali, da moramo pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Prvi župan v Veliki Britaniji, ki je razglasil podnebno krizo, se sooča z očitki, da je s potjo na TED konferenco v Kanadi po nepotrebnem ustvaril visok okoljski odtis. Preletel je namreč devet ur, da je imel 14 minutni govor o podnebni krizi. Kot so izračunali podnebni aktivisti, let iz Velike Britanije v Kanado ustvari 2.016 ton ogljikovega dioksida. Prepričani so, da bi njegov govor dosegel veliko večji učinek, če bi ga izvedel prek spleta.

Kaj pa vi? Izklapljate elektronske naprave iz vtičnic, ko se odpravite od doma oziroma ko jih ne potrebujete? Izračuni kažejo, da lahko tako zmanjšate letni znesek, ki ga odštejete za plačilo računov za elektriko.

42-letni Rahman Ali v vzhodnem predmestju indijske prestolnice New Delhi z zbiranjem in ločevanjem odpadkov zasluži manj kot tri evre na dan. To je naporno delo in njegov dom s pločevinasto streho ponuja le malo predaha pred vročino. Mesto so zajele peklenske temperature, zaradi vročine je v Indiji in Pakistanu v zadnjem vročinskem valu umrlo vsaj 90 ljudi. "A kaj moremo? Če ne bom delal, ne bomo jedli," oče dveh otrok opiše razpetost med tem, da poišče predah pred žgočimi temperaturami v rekordnem vročinskem valu in tem, da preživi svojo družino.

Letošnji zeleni dan slovenskega turizma, ki ga gosti Krško, se osredotoča na zmanjševanje odpadkov v tej panogi. Dan sicer združuje destinacije in ponudnike, vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma – nosilcev znakov Slovenia Green je že 198.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravične trgovine. Ta letos v ospredje postavlja podnebno pravičnost. Kot so pojasnili v nevladni organizaciji Focus, je cilj pravične trgovine zagotoviti pravične, vključujoče in trajnostne rešitve za ljudi, ki trpijo zaradi posledic podnebne krize, in hkrati odpraviti temeljne vzroke podnebnih sprememb.

Z več dela na daljavo se izpusti ogljikovega dioksida kratkoročno zmanjšajo, saj se ljudje redkeje vozijo na delo, na dolgi rok pa bi se lahko izpusti povečali, saj se ljudje selijo iz mestnih središč in je njihova vožnja na delo daljša, hkrati so manj stimulirani, da kupijo varčnejša vozila, ugotavlja münchenski inštitut Ifo.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Raziskovalci so v vodoopornih otroških oblačilih, pohištvu in posteljnini odkrili večne kemikalije oziroma PFAS. Skoraj 60 odstotkov testiranega otroškega tekstila, ki je bil označen kot vodoodporen in celo okolju prijazen, je vsebovalo kemikalije PFAS, so ugotovili v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Environmental Science and Technology Journal. Te kemikalije imajo lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi. Povezujejo jih s tveganjem za nastanek raka, prirojenimi okvarami, boleznimi jeter, boleznijo ščitnice, zmanjšano imunostjo, hormonskimi motnjami in vrsto drugih resnih zdravstvenih težav.

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo nihanju višine morske gladine. Razkrili so ga Združeni narodi v sodelovanju s podjetjem Oceanix, zraslo pa naj bi do leta 2025. To je le ena od možnih rešitev raziskovalcev za problem naraščanja morske gladine. Zaradi poplavljanja morja in erozije bi lahko v prihodnosti velik del svetovne populacije ostal brez doma.