zdravje

Med dopustom številni odpotujejo na območja, kjer je treba pitno vodo kupovati v plastenkah. Po končanem oddihu se marsikdo, ki živi v državi, kjer iz pip pritiče pitna voda, zamisli, koliko plastične embalaže je uporabil le za zadovoljitev osnovne življenjske potrebe. Raziskave znanstvenikov kažejo, da ima voda v plastenkah neprimerljivo večji vpliv na okolje kot voda iz pipe. Zato je pomembno, da se vodi v plastenkah na območjih, kjer iz pipe teče kakovostna pitna voda, izogibamo.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da lahko podnebne spremembe upočasnimo s pomočjo 'prehranjevanja za okolje'. Manj mesa in mlečnih izdelkov na krožnikih je lahko ena izmed osebnih odločitev, ki pripomore k reševanju okoljske krize, v kateri smo se znašli. Število Zemljanov narašča, s tem pa tudi povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih. Mnoga podjetja so tako svojo priložnost našla v vzgoji okolju 'prijaznejšega mesa' in beljakovin iz epruvete. Bo naš nakupovalni voziček kmalu videti drugače?

Medalje, ki se letos svetijo na prsih neverjetnih olimpijcev, so, kot poudarjajo Japonci, ne le redke in prestižne, ampak tudi trajnostne. V posebnem projektu so namreč zbirali donacije odsluženih elektronskih naprav, kot so pametni telefoni in prenosniki, da bi jim podarili novo življenje, ki bi si ga zagotovo želeli. Vse prestižne medalje so bile narejene iz kovin, ki so jih pridobili iz več kot šest milijonov doniranih naprav.

Ste se že odpravili na zaslužen oddih? Večina se v poletni vročini hladi v morju, spet drugi zatočišče najdejo v gorah. Tako morski kot gorski zrak blagodejno delujeta na telo in duha. Na dopustu nikar ne pozabite na okolje, za vas pa smo pripravili nekaj dodatnih namigov, kako lahko čim bolj izkoristite naravne danosti. Morje ponuja številne naravne načine, kako poskrbeti za dobro počutje, planinarjenje pa je odličen način za izboljšanje vzdržljivosti.

V zadnjem času so podjetja s hitro modo začela na veliko oglaševati, kako zelena so – v svoji ponudbi oglašujejo reciklirane in bio materiale. A resnica je, da je skoraj polovica ženskih in moških oblačil na razprodaji na vodilnih britanskih spletnih straneh še vedno narejena iz povsem nove plastike, delež reciklirane ponudbe pa je zanemarljiv.

"Pica in burger iz mokarjev sta zelo zelo okusna in zelo preprosta za pripravo. Če mokarje uporabite kot prašek, pa jih lahko preprosto vključite tudi v torte. Okus mokarjev je zelo blag in oreškast. Lahko jih uporabite tudi za peko kruha, iz njih naredite špagete, tortilje. Uporabni so v številnih jedeh in vrstah svetovne kuhinje."

V Sloveniji je še 1.578 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi. Trda voda, ki jo imamo v Sloveniji, na takšnih ceveh naredi oblogo in preprečuje izločanje azbestnih vlaken v vodo. Dokler so cevi nepoškodovane in če so obložene z vodnim kamnom, ni nevarnosti, če so azbestne cevi stare in se njihova življenjska doba izteka, pa se pojavljajo poškodbe, ki lahko predstavljajo tveganje. Dokazov, da bi azbestna vlakna, zaužita s pitno vodo, povzročala škodljive učinke na zdravje, ni, saj je to še vedno predmet raziskav. A na NIJZ dodajajo, da zagovarjajo načelo previdnosti, saj so azbestna vlakna toksična in dokazano rakotvorna. Na vodovodih z azbestnimi cevmi je treba po določenem terminskem planu in prioritetah te cevi čim prej nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

V prihodnosti bo vse več ljudi naseljevalo mesta, v kombinaciji s podnebnimi spremembami pa lahko v mestih zmanjka hrane in vode za njihove prebivalce. Biologinja Tjaša Griessler Bulc sodeluje pri projektih Circular City/Krožno mesto ter EdiCitNet/Užitna mesta, v sklopu katerih snujejo strategijo, kako mesta prihodnosti tudi s sonaravnimi rešitvami napraviti čimbolj samozadostna, da bi se čim lažje prilagodila bodočim spremembam. "Bolj ko se bomo zavedali, da je ta krog sklenjen, bolj bomo pazili, kaj in kam odvržemo in tudi, kaj jemo," pravi.

Nova raziskava EEA prinaša zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM delci 2,5. glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Najmanj onesnažen zrak s PM delci je v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem.  Najbolj onesnažen pa je po pričakovanjih v mestih vzhodne Evrope, kjer je glavni energent še vedno premog. Najbolj onesnažena mesta na lestvici so Nowy Sącz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem.

Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem prvem poročilu o elektronskih odpadkih opozorila, da je na milijone otrok in žensk po svetu izpostavljenih nevarnim snovem, ki se nahajajo v teh odpadkih. Zato pozivajo k bolj učinkovitim in zavezujočim korakom za zaščito ljudi in okolja pred tovrstnim onesnaževanjem.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Skupina mednarodnih raziskovalcev, med katerimi je tudi prof. dr. Maja Ponikvar - Svet s slovenskega IJS, je ugotavljala, kako škodljivi so lahko fluor in njegove spojine za življenje posameznika. Preučevanje učinkov snovi, ki vsebujejo fluor, na biosfero, okolje in zdravje ljudi, je razkrilo kar nekaj neprijetnih presenečenj. Edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida na zdravje ljudi je zaščitni učinek pred kariesom, vendar je meja med koristnimi in škodljivimi učinki tanka, svarijo raziskovalci. Bi torej morali omejiti uporabo zobnih krem in izdelkov, ki vsebujejo flouride?

V Sloveniji živi približno 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2000 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. Ob svetovnem dnevu okolja v Združenih narodih opozarjajo, da je prav biotska raznovrstnost eden od ključnih temeljev razvoja človeštva.

Začenja se Zeleni teden EU 2021, ki je posvečen prizadevanjem za ničelno onesnaževanje planeta. Zeleni teden je priložnost za sodelovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi in državljani o tem, kako si lahko vsi skupaj prizadevamo za doseganje ničelnega onesnaževanje in okolja brez strupov, so zapisali pri Evropski komisiji.

Kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico? To je le nekaj primerov dodatne motivacije za obisk ormoške knjižnice, ki se je uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Tam kar vrvi od zelenih, družbeno odgovornih projektov – knjižnica je pravi mali 'trajnostni laboratorij'. Poleg tega, da je stavba energetsko prijazna, pod njihovo 'streho' potekajo številni dogodki, ki združujejo lokalno skupnost pod skupnim imenovalcem: zeleno življenje.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Sredi aprila je Japonska sporočila, da so potrdili načrt o postopnem izpustu več kot milijon ton odpadne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi. Znanstveniki pravijo, da večjega vpliva na okolje to ne bo imelo, a okoljevarstveniki ter številne sosednje države temu nasprotujejo. Zakaj načrt zbuja skrbi?

V času epidemije se naši domovi svetijo še bolj kot prej. A za kakšno ceno? Agresivna čistila imajo lahko negativen vpliv tako na okolje kot na ljudi. Nekateri zato posegajo po ekoloških čistilih, spet drugi se odločajo, da se bodo z izdelavo čistil iz sestavin, ki jih najdejo doma, poigrali kar sami. A tudi pri tem je treba biti pazljiv, saj za to potrebujete nekaj znanja. Ali ste vedeli, da ni priporočljivo mešati kisa ali limoninega soka s sodo bikarbono?

Kako izboljšati kakovost zraka v prestolnicah? V Londonu, kjer se borijo z izjemno visoko ravnijo emisij, so uvedli več različnih nizkoemisijskih con, med njimi tudi ultranizkoemisijske cone v bližini nekaterih šol. Londonski raziskovalci zdaj spremljajo zdravje otrok na teh območjih, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima onesnažen zrak na zdravje šolarjev, ki so v obdobju intenzivne rasti, in ali so takšne cone dovolj učinkovit ukrep za izboljšanje zdravja otrok.

Res je, da je bilo lani sedem odstotkov manj proizvedenih emisij, a človeški vpliv na okolje je še vedno tako velik, da se to zelo malo pozna. V velikih državah, ki so morda politično šibke in ki jih je covid-19 hudo prizadel, nastaja na okoljskem področju nepopravljiva škoda, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V Evropi nam za zdaj zaradi pandemije ne bo hudega, opustitev letalskega prometa in turizma bo kvečjemu blagodejno vplivala na naše okolje. A to nas ne sme uspavati, opozarja.

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

Marca letos je 300 organov 67 držav izvedlo tretjo letno akcijo 30 dni na morju, s katero odkrivajo nezakonita dejanja v povezavi z onesnaževanjem morja in rek. V 34.000 nadzorih so odkrili 1600 kršitev, je ta teden objavil Europol, ki je skupaj s Frontexom koordiniral evropski del akcije.

Na srečo se v zadnjih letih vedno več ljudi zaveda, da je skrb za zdravje in okolje ključnega pomena, če želimo obvarovati naš planet in našim zanamcem omogočiti življenje v čim bolj zdravem okolju. Številni posamezniki in podjetja tudi v Sloveniji že premikajo meje na tem področju. Ena teh je tudi Nina Slapšak, mlada podjetnica, ki je med drugim razvila linijo naravnih kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za dom, šla pa je še korak dlje in pred dnevi širši javnosti predstavila svoj refil avtomat, ki ga načrtovala že lep čas.

Onesnažen zrak ima vpliv na vsako celico in vse organe našega telesa in ga lahko povežemo z različnimi obolenji: od demence, srčnih in pljučnih bolezni, neplodnosti do zmanjšanja inteligence. 

Z izvajanjem joge, sončenjem na plaži in uživanjem v luksuznih hotelih je tudi mogoče reševati okolje. Kako? Tako, da to počne čebela, ki posnetke svojega vsakdana deli na Instagramu.

V restavracijah se na krožnikih še vedno znajdejo morski sadeži, ki so ogroženi. Dokler bo povpraševanje, bodo obstajali tudi načini za zagotovitev ponudbe, s tem pa delo za krivolovce in uničevalce narave. Čeprav v Sloveniji praktično ni nezakonitega ribolova, okolje ne pozna meja, in že 'skok' na sosednjo Hrvaško pokaže povsem drugačno sliko. Njihova zadnja pridobitev v boju proti nezakonitemu ribolovu je šest dronov.

Zrak, ki ga dihamo, je še kako pomemben za zdravje ljudi. Kako zelo lahko vpliva onesnažen zrak, ki smo ga dihali v otroštvu, na poznejši razvoj, tudi duševni, pa je bilo vprašanje, s katerim so se ukvarjali raziskovalci. Ugotovili so, da v državah, ki imajo izjemno slabo kakovost zraka, beležijo za 27 odstotkov več bipolarnih motenj in za šest odstotkov več depresij kot v državah, kjer dihajo boljši zrak.

Slovenski letalec in raziskovalec Lenarčič je z ekipo predstavil rezultate najnovejših raziskav, ki jih je opravil na območju severno od Barcelone in nad Ciprom, ob tem pa znova opozoril na posledice podnebnih sprememb. Minister Zajc meni, da ravno projekti, kot je Lenarčičev, pomagajo pri razumevanju tega procesa v javnosti.