zdravje

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.

Stavbe predstavljajo znaten vir emisij toplogrednih plinov, v svetovnem merilu namreč 39 % emisij TGP izvira iz sektorja stavb. "Zavedati se moramo, da so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije, 40 % emisij TGP, in da je z njimi povezana polovica pridobivanja surovin, tretjina porabe vode in tretjina proizvedenega odpada. Tako učinkovita rabe energije v stavbah in prehod na obnovljive vire kot zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva v gradbeništvu so nujni za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje v naši sredini," izpostavlja Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK. Tam s ciljem, da bi načrtovanje in gradnjo po trajnostnih merilih približali večjemu številu investitorjev in projektantov, v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE za slovenske razmere prilagajajo kazalnike trajnostne gradnje evropskega okvira Level(s).

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po saditvi propade kar 30 odstotkov novo posajenih mestnih dreves, približno 30 odstotkov pa jih propade v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa, so mnogo močnejši naravni sistem in imajo bistveno več dobrodejnih učinkov na okolje in človeka kot mlada. Zato in zaradi res slabih možnosti, da bi novo posajena drevesa sploh kadar koli dosegla res visoko starost in zagotavljala enako velike ekosistemske koristi, si predvsem krajinski arhitekti in arboristi tako zelo prizadevajo stara drevesa v mestih za vsako ceno ohranjati.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

Poročilo organizacije The plastic soup foundation je razkrilo, da je v večini naših šamponov, gelov za tuširanje in v ostali kozmetiki za osebno nego prisotna sestavina, ki ni zapisana na etiketi – mikroplastika. Na to so raziskovalci sicer vseskozi opozarjali, a poročilo razkriva, v kolikšni meri je mikroplastika prisotna v naših lepotnih ritualih. Preučili so 7704 kozmetične izdelke z evropskih polic in odkrili, da skoraj devet od desetih izdelkov vsebuje mikroplastiko.

Uporabniki elektronskih cigaret v Veliki Britaniji zavržejo ogromno količino elektronskih cigaret za enkratno uporabo. Količina zavrženih elektronskih cigaret za enkratno uporabo na Otoku vsebuje približno 10 ton litija, ki vsako leto konča na odlagališčih ali v sežigalnicah odpadkov, kar je dovolj kovine za izdelavo baterij za 1200 električnih avtomobilov, so izračunali. Posledice neustreznega ravnanja z e-odpadki so ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave.

Umrl je James Lovelock, britanski okoljski znanstvenik, ki je postavil hipotezo o Gaji. Trdil je namreč, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Znanstveniki so razkrili inovativno robotsko ribo, ki bi lahko pomenila pomembno orožje v boju z mikroplastiko v oceanih. Drobna robo-riba lahko 'plava' in se 'prehranjuje' z delci mikroplastike. Še posebej pomembno pa je, da lahko v primeru poškodbe popravi samo sebe. A zaenkrat je zaplavala zgolj v laboratorijskih pogojih, gre za prvi korak k inovaciji, ki bi lahko v prihodnosti pomembno pripomogla k naslavljanju težave mikroplastike v svetovnih morjih.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

To poletje so se temperature morja tudi na sosednjem Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija pri slovenskih turistih, povzpele do rekordnih ravni. Na Mljetu so denimo izmerili 30 stopinj Celzija, v Dubrovniku temperatura morja kopalcem z 29 stopinjami Celzija prav tako ni prinesla želene temperature. Na Lastovu, Krku in v Splitu so zabeležili 28 stopinj Celzija. Znanstveniki se strinjajo, da so letos razmere ekstremne in da nadaljevanje tega vročega trenda ne pomeni nič obetavnega za morski svet.

Nizozemski raziskovalci so v živalskih izdelkih v trgovinah in v krvi živali na farmah odkrili delce mikroplastike. Šlo je za manjšo, pilotno študijo, v kateri so uporabili manjši vzorec. Vplivi mikroplastike, ki so jo znanstveniki sicer marca letos prvič že odkrili v človeški krvi, na zdravje ljudi, so še vedno neznani.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Letošnja poletna sezona že podira rekorde, takšne gneče na nekaterih počitniških destinacijah po Evropi ne pomnijo. Kako poskrbeti za nižji ogljični odtis tudi med počitnicami? V roke vzemimo moč, ki jo imamo kot turisti.

Evropska komisija je predstavila predloge za obnovitev prizadetih ekosistemov in evropske narave, vse od kmetijskih površin do morij, gozdov in urbanih območij. Predstavila pa je tudi predlog zakonodaje za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Nova raziskava kaže, da globalno segrevanje že občutno krati spanec ljudem po svetu in povzroča težave predvsem prebivalcem revnejših držav, v katerih klimatske naprave niso tako široko dostopne. Podatki kažejo, da zaradi vročine slabše spimo, predvsem ženske in starejši ljudje, ki imajo hujše zdravstvene težave.

Najstnica iz Kalifornije, ki ji je uspelo ustaviti vrtanje nafte, nigerijski odvetnik, ki je izboril pravico za skupnosti, ki so jim okoljsko sporne prakse korporacij pridobivanja nafte povsem uničile zdravje in okolje, Ekvadorca, ki sta zemljo svojih prednikov zaščitila pred rudarjenjem zlata in ubranila deževni gozd – to je le nekaj okoljevarstvenikov, ki so prejemniki letošnje tako imenovane ’Zelene Nobelove nagrade’, prestižne okoljske nagrade Goldman. Sedem neustavljivih okoljevarstvenikov s sedmimi različnimi zelenimi zgodbami, ki imajo skupni imenovalec: požrtvovalnost, pogum in vero v boljši svet.

Znanstveniki so v mednarodni raziskavi identificirali več kot 3000 potencialno škodljivih kemikalij, ki jih je mogoče najti v embalaži živil in drugih materialih, povezanih s hrano. Za dve tretjini odkritih kemikalij prej ni bilo znano, da so uporabljene za materiale, ki prihajajo v stik s hrano, ugotavljajo.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila na osmo mesto. Je pa Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki, ugotavlja Unicef.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Vsako minuto v svetovne oceane prispe za tovornjak plastičnih odpadkov, zaradi katerih po izračunih znanstvenikov vsako leto pogine vsaj 100.000 morskih živali. Da bi zmanjšali količino plastike, ki pristane v oceanih, so pri organizaciji Global Plastic Watch razvili novo orodje, ki s pomočjo satelitskih posnetkov in umetne inteligence locira odlagališča plastičnih odpadkov in določi njihovo oddaljenost od vodnih poti. Tako imajo oblasti informacijo o tem, katera odlagališča so kritična in predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje. EU je sicer med največjimi izvozniki plastičnih odpadkov, ki se znajdejo na prav takšnih odlagališčih tretjega sveta. Med desetimi največjimi izvozniki plastike je šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, je pisalo v poročilu okoljevarstvene agencije EIA iz leta 2020.

Raziskovalci so v vodoopornih otroških oblačilih, pohištvu in posteljnini odkrili večne kemikalije oziroma PFAS. Skoraj 60 odstotkov testiranega otroškega tekstila, ki je bil označen kot vodoodporen in celo okolju prijazen, je vsebovalo kemikalije PFAS, so ugotovili v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Environmental Science and Technology Journal. Te kemikalije imajo lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi. Povezujejo jih s tveganjem za nastanek raka, prirojenimi okvarami, boleznimi jeter, boleznijo ščitnice, zmanjšano imunostjo, hormonskimi motnjami in vrsto drugih resnih zdravstvenih težav.

Nova raziskava kaže, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.