za

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta.

Spomladi, ko zacveti 40.000 pomarančnih dreves, v Sevilji zadiši po sladkem. Toda 5,7 milijona kilogramov sadežev, ki zrastejo na drevesih v mestu, pomeni tudi veliko količino odpadkov, ki pa jih zdaj v mestu uporabljajo na vedno bolj inovativne načine.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu EU za okolje med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Tudi sami večkrat občutite slabo vest, potem ko vas premamijo popusti in naročite izdelek, ki ga v resnici ne potrebujete? Raziskava potrošniških prepričanj in želja v primerjavi z njihovim dejanskim vedenjem pri nakupovanju oblačil na spletu razkriva velik razkorak. 35 odstotkov vprašanih bo pri tehtanju med trajnostnim nakupom in dobro kupčijo izbralo slednjo, čeprav se zavedajo, da impulzivno nakupovanje pogosto ni v skladu z njihovimi trajnostnimi prepričanji. Odgovornost je v veliki meri na strani proizvajalcev, ki še vedno ponujajo manjši delež trajnostnih izdelkov kot konvencionalnih. A ker povpraševanje vpliva na ponudbo, lahko tudi potrošniki sami prispevajo k hitrejši spremembi sistema v smeri bolj trajnostne mode.

Letošnja poletna sezona že podira rekorde, takšne gneče na nekaterih počitniških destinacijah po Evropi ne pomnijo. Kako poskrbeti za nižji ogljični odtis tudi med počitnicami? V roke vzemimo moč, ki jo imamo kot turisti.

Lani, ko so države članice EU sprostile večino covidnih ukrepov, so se izpusti ogljikovega dioksida, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, v primerjavi z letom 2020 povečali za 6,3 odstotka. Največji porast je imela Bolgarija, medtem ko sta Portugalska in Finska beležili zmanjšanje. Slovenija je bila na repu držav z rastjo izpustov.

Kot opozarjajo pri Unescu, je tveganje za cunami v naslednjih 30 letih v Sredozemlju skoraj 100 odstotno. Zato so izpostavljena obmorska mesta pozvali, da se pripravijo na takšen scenarij. Med bolj ogroženimi mesti v Sredozemlju so glede na podatke Unesca Marseille, Aleksandrija in Istanbul.

Starodavni macesen, ki so ga ljubkovalno poimenovali 'pradedek' v južnem Čilu, bi lahko bil star več kot 5000 let, kaže nova raziskava. To pomeni, da bi bilo to najstarejše doslej odkrito drevo na svetu.

V naslednjih letih bo vlada v okviru zelenega energetskega prehoda le za ustrezno nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja morala zagotoviti vsaj 4,2 milijarde evrov. Šele to bo omogočilo vključevanje vse bolj razpršenih virov energije, denimo malih sončnih elektrarn, manjših hidroelektrarn in morda še kakšne vetrne elektrarne. Posledično se bodo dvignile investicije in tudi dajatve. Stroka si je enotna - zeleni prehod bo najdražji projekt v zgodovini samostojne Slovenije.

Evropska komisija je predstavila predloge za obnovitev prizadetih ekosistemov in evropske narave, vse od kmetijskih površin do morij, gozdov in urbanih območij. Predstavila pa je tudi predlog zakonodaje za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.

Več tisoč kmetov se je s traktorji zbralo v osrednjem delu Nizozemske, kjer so protestirali proti dolgoročnim vladnim načrtom za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, ki bi lahko vodili v zmanjšanje števila glav živine za skoraj tretjino.

Populacije divjih čebel po vsem svetu ogroža tudi širjenje in porast virusa, ki dobesedno razžre njihova krila, opozarjajo strokovnjaki. Virus poznamo že več kot 40 let, po mnenju znanstvenikov pa je zdaj v porastu nov sev, ki se je pojavil leta 2001 na Nizozemskem.

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev. A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Občina Hrastnik je prva slovenska občina, ki je svojim občanom in občankam ponudila možnost včlanitve v energetsko zadrugo, ki bo upravljala s 300-kilovatno sončno elektrarno. Na strehi Osnovne šole Narodnega heroja Rajka jo bodo postavili letos, možnost včlanitve bodo dobili občani ter tako zmanjšali energetsko odvisnost in račune za električno energijo.

Bazni tabor pod goro Everest v Nepalu se pripravlja na selitev. Zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti se namreč tali ledenik, kar ogroža varnost na trenutni lokaciji.

Projektu Hrana ni za tjavendan se je letos pridružilo 160 šol in vrtcev, ki jim je z raznolikimi aktivnostmi in osveščanjem uspelo količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za 30 odstotkov, ponekod pa so uspeli zavržke zmanjšati celo do 90 odstotkov.

Po dveh zaporednih letih suše je na Afriškem rogu zaradi pomanjkanja hrane ogroženih že 18,4 milijona ljudi. Po napovedi Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev bi se do septembra število prizadetih v Keniji, Etiopiji in Somaliji lahko povzpelo na 20 milijonov.

Nova pot, na katero smo letos krenili, je neizogibna. Cilj našega podjetja Pro Plus je trajnostna produkcija vseh video vsebin. Manj prevozov, manj zavržene hrane, odločno zmanjševanje odpadkov, večkratna uporaba ali izposoja oblačil in rekvizitov, prehod na LED-tehnologijo, slovo od plastike, torej vseh izdelkov za enkratno uporabo, prednostna izbira dobaviteljev s trajnostno strategijo. Naš prvi projekt Masterchef Slovenija si je prislužil certifikat trajnostne produkcije. Certifikat podeljuje okoljska organizacija Albert, ki spodbuja filmsko in televizijsko industrijo k zniževanju odpadkov ter ogljičnega odtisa.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Zdaj je tudi uradno, da je želva, ki so jo na Galapaškem otočju opazili leta 2019, res fantastična velikanska želva, predstavnica vrste, ki naj bi izumrla že pred več kot 100 leti. Znanstveniki so navdušeni nad ponovnim odkritjem te veličastne želve, to je ogromen doprinos k biodiverziteti tega otoka, izpostavljajo tisti, ki so prejšnji teden objavili članek, v katerem so opisali to vznemirljivo odkritje.

Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki so jih dobili arhitekti, ki so zasnovali prenovo veličastne Cukrarne v prestolnici, je bilo, zakaj niso skoraj 200 let stare stavbe preprosto porušili. A kot odgovarja arhitekt iz biroja Scapelab Jernej Šipoš, je najbolj trajnostna gradnja v resnici prenova obstoječih stavb. 12 let trajajoča prenova tako dokazuje, da se lahko tudi iz objektov, ki so na prvi pogled že odpisani, ustvari nekaj povsem novega z dodano vrednostjo, pa vendar ohrani duh svojega časa. Poseben izziv pri energetski prenovi stavbe je bilo to, da je Cukrarna spomeniško zaščiten objekt, a kljub določenim omejitvam je arhitektom uspelo zasnovati dva koncepta, ki bistveno pripomoreta k učinkoviti rabi energije v objektu.

Medtem ko se tako Južna kot Severna Koreja soočata s spomladansko sušo, ki je ena večjih v zadnjih desetletjih, pa se glasbenik Psy na to očitno to ne ozira. Za vsakega od svojih poletnih koncertov, ki se vračajo po letu 2019, namerava porabiti 300 ton vode.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA za dve leti ukinile carine na uvoz sončnih panelov iz Kambodže, Malezije, Tajske in Vietnama, ne pa tudi na uvoz teh izdelkov s Kitajske. ZDA želijo na ta način spodbuditi pridobivanje alternativnega vira energije, ki ne onesnažuje okolja.

Več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol se je letošnje leto prelevilo v pirate plastike. V projektu, v katerem je sodelovali 67 osnovnih pa tudi 32 srednjih šol, so iskali odgovore na vprašanje, kako onesnažene so slovenske reke. Projekt sicer ne pozna meja, tako se je razširil še na Hrvaško, Srbijo in BiH. Skupna prizadevanja pa so prišla zaskrbljujoče ugotovitve: na Balkanu je kljub omejitvi plastičnih vrečk, še vedno izrazito veliko število teh, mikroplastiko pa so zabeležili vse do Beograda.

Suša v Iraku je razkrila ruševine približno 3.400 let starega mesta, ki so se pojavile, ko se je drastično izpraznil zbiralnik vode. Kot ugotavljajo arheologi, je bilo mesto porušeno okoli časa vladanja egiptovskega kralja Tutankamona.

Čeprav šolarje čaka še brezskrbno poletje, bo kmalu zopet napočil čas nakupa novih šolskih potrebščin. Zvezki, ki se znajdejo na slovenskih prodajnih policah, so dovolj kakovostni, a najmanj prepričajo s svojo okoljsko naravnanostjo, ugotavljajo pri Focusu in Zvezi potrošnikov Slovenije.