za

Po podatkih Evropskega parlamenta se je v zadnjih desetletjih količina kupljenih oblačil na osebo v Evropski uniji povečala za 40 odstotkov. Razlog za to so predvsem nizke cene oblačil, hkrati pa so ta postala manj kakovostna. To pomeni, da je njihova življenjska doba vse krajša in tako postajajo najhitreje rastoči odpadek. Prav zato so tekstilni odpadki v središču letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Na Dunaju se nameravajo v bodoče ogrevati tudi s pomočjo geotermalne energije. Po trenutnih načrtih bodo z vrtanjem začeli leta 2024, geotermalna toplarna pa naj bi začela obratovati leta 2026. Po trenutnih ocenah dunajskih oblasti bi elektrarna lahko oskrbela okoli 20.000 gospodinjstev, so sporočili iz predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani.

Boj proti podnebnim spremembam je dobil nov zagon, potem ko je novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v sredo na podnebni konferenci ZN COP27 v Egiptu obljubil omejitev krčenja gozdov v Amazoniji, voditelji članic skupine G20 pa so v Indoneziji obnovili zavezo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat Zero waste občina, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Slovenija je s tem postala država z največ certiciranimi občinami. Ta certifikat so si pred tem že uspeli zagotoviti tudi na Bledu in v Gorjah, so sporočili iz Ekologov brez meja.

Predsednik Borut Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika vročil priznanja jabolko navdiha štirim izjemnim posameznikom na področju gluhoslepote, ki s svojimi dejanji simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči. Prejeli so ga Simona Gerenčer, Matjaž Juhart, Bojan Mord in Jože Tekavčič.

Evropski revizorji so pozvali k utrjevanju glavnih prioritet v proračunu EU. Evropska komisija mora po mnenju evropskega računskega sodišča bolje vključiti glavne prioritete politike EU v okvir smotrnosti, zlasti za enakost spolov, digitalni prehod in cilje trajnostnega razvoja. "Hkrati mora v svojem pristopu upoštevati stroške in izvedljivost," je poudaril član računskega sodišča Francois-Roger Cazala.

Direkcija RS za infrastrukturo je pri nadgradnji železniške postaje Grosuplje kršila prepoved diskriminacije, saj novi podhod ljudem z gibalnimi ovirami ne omogoča neoviranega dostopa, je sporočil zagovornik načela enakosti.

Občina Škocjan je na Bučki uradno odprla varstveno-bivalno središče, ki ga bo upravljala enota Sončka - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Naložba je skupaj z davkom in nakupom nepremičnine stala nekaj manj kot 950.000 evrov.

Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Slovenski osnovnošolci in srednješolci so tako znova napovedali boj plastičnim odpadkom v slovenskih vodah, 24 šol iz vse Slovenije je namreč tudi letošnjo jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek, tokrat s poudarkom na večjih vodotokih. Trenutno vzorčenja potekajo v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, Litvi, na Portugalskem, v Španiji in seveda pri nas. Zdaj se širi še na druge države v Evropi.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili veselo novico. Uspelo jim je zbrati 45.000 evrov, s katerimi bodo kupili gozd in ga vrnili naravi z namenom, da ohranijo ogrožene vrste gozdnih ptic. Gre za t. i. gozdne specialiste, ki lahko preživijo le v neokrnjenih gozdnih ekosistemih. Ker je njihovo stanje alarmantno, potrebujejo takšne ukrepe, da jih ohranimo in jim pomagamo preživeti.

Sayed Abuel-Ezz se spominja, kako so pred nekaj leti zaradi morske vode, ki je načela korenine, njegovi pridelki oveneli. Ko se v delti reke Nil sprehaja med svojimi drevesi manga, ki rastejo nedaleč od Sredozemskega morja, se bori s strahovi, da se bo zgodba ponovila, čeprav je več deset tisoč evrov vložil v preprečitev tega scenarija in v prilagajanje na posledice podnebne krize, ki grozijo njegovemu preživetju. Če bo voda še naraščala, bodo drevesa umrla, pripoveduje za AP medtem ko nemirno pogleduje proti morju. Egipt prispeva le 0,6 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida, a je med najbolj ranljivimi zaradi podnebnih sprememb. V ospredju letošnje podnebne konference COP27 je prav vprašanje podnebnega davka bogatejših držav revnejšim, da se bodo te lahko spopadle s posledicami podnebnih sprememb.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Podnebne spremembe – visoke temperature, vročinski valovi, nevihte, poplave, vedno nižje gladine vode. Zaradi tega pa – pomanjkanje hrane in čiste pitne vode. S slednjim se že spopadajo države Bližnjega vzhoda. Nekatere z vodnimi viri ravnajo 'sebično' – na reki postavijo jez, s tem pa vodne vire odvzamejo drugi državi. Kritično je na treh točkah, hidrolog Duried Mahasneh pa opozarja, da je voda postala nov vir orožja. "Nujen je dialog in izobraževanje o podnebnih spremembah," je izpostavil.

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

Nova pravila, ki jih Evropska komisija predlaga za zmanjšanje izpustov novih motornih vozil v EU, imenovana Euro 7, dajejo prednost dobičkom avtomobilske industrije, opozarjajo okoljevarstveniki. A resne pomisleke glede predlaganih pravil imajo tudi v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA), predvsem glede tovornih vozil.

Svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti, svarijo znanstveniki v novem poročilu. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo znanstveniki. V Egiptu so na COP27 zbrani svetovni voditelji, ki razpravljajo o tem, kako rešiti svet pred posledicami podnebnih sprememb.

To poletje smo bili med drugim priča uničujočim poplavam, ki so Pakistan spremenile v reke, odnesle več kot 1700 življenj in domove 33 milijonov ljudi, za seboj pa pustile približno 10 milijard evrov škode. Toda Pakistan v skupnem merilu izredno malo prispeva k podnebnim spremembam, ki napajajo podnebno krizo, prav tako kot večina držav v razvoju, kjer prebivalci in okolje trpijo najhujše posledice zaradi izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja planeta razvitih držav. Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj. Svetovni voditelji naj bi v to jabolko zagrizli na tokratnem COP27 v Egiptu.

Starši se najbrž lahko strinjamo, da se je naša prehrana s prihodom otroka precej spremenila. Trudimo se prehranjevati redno, naši jedilniki pa temeljijo na kombinaciji raznovrstne, uravnotežene in zdrave hrane. Vse za to, da otroku zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje za zdravo odraščanje. Žal pa pri tem pozabljamo na še eno, izjemno pomembno komponento zdravega prehranjevanja: preverite, katero!

Vsi pridelki so uničeni in vse ribe so izginile. Edina pot do vasi je bila poplavljena, voda pa je iz minute v minuto naraščala, opisuje 38-letna Asiyah. Vedela je, da bo, kot številni pred njo, sčasoma morala zapustiti svoj dom na severni obali Jave. Pred dvema letoma je, potem ko se je v sebi več mesecev borila z odločitvijo, možu povedala, da želi pobegniti pred grozečimi poplavami. Pripravila sta prtljago in poplavljajoči se vasi, v kateri sta povila dva otroka, pomahala v slovo.

15 udeležencev se je na stari domačiji v Prekmurju učilo slamokrovstva, obrti, ki izumira. Izjemno pomembno je, da to znanje doseže čim več ljudi. V register nesnovne kulturne dediščine pri nas sta ta trenutek namreč vpisana le dva obrtnika, ki znata izdelati slamnato streho. Danes so v praksi uporabo slame zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. "Tradicionalno znanje ne pomeni le tehničnega znanja izvedbe, ampak razumevanje ciklov narave, lastnosti zemlje in rastlin, ki smo jih zanemarili. Stare veščine nas učijo veliko več," poudarja arhitektka Nina Vidić Ivančič.

Vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč na leto, vsi skupaj pa kar 16 milijonov. Slovenija je na vrhu evropskih držav po porabi pokopališč sveč, primerljiva je le z nekaterimi državami, kot so Hrvaška, Portugalska in nekateri deli Poljske. Slovenske pokopališke sveče so običajno narejene iz PVC-ja, ki ima številne strupene učinke, izpostavljajo v poročilu, ki so ga pripravili na Institutu Jožef Stefan.

Čeprav je tradicionalno gledano kuhinja praviloma domena žensk, pa se v sodobnem svetu med lonci in ponvami odlično znajdemo tudi moški. Še posebej ljuba nam je priprava mesa na tisoč in en način, žar pa je tako rekoč naš najboljši prijatelj, in če se le da, ga radi zakurimo skozi vse leto. Ob tem pogosto pozabljamo, da je okus končne jedi močno odvisen od izbire pravega kosa mesa. Določeni deli so namreč bolj primerni za peko ali žar, spet drugi so okusnejši kuhani in dušeni. Preverite torej, iz katerega kosa mesa lahko pripravite najbolj okusen steak vseh časov!

Chia semena, goji jagode, acai, spirulina .... Seznam eksotičnih superživil, ki naj bi imela blagodejne učinke na naše počutje in zdravje, je dolg. A kot pravita dr. Korošec in dr. Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je bil izraz skovan v komercialne namene. Ključ do zdravega načina življenja je v resnici uravnotežena prehrana, tako imenovana 'superživila' pa ne morejo predstavljati visokega deleža v vsakodnevni prehrani, poudarjata. In naše lokalno okolje nam nudi številne izbire superživil, ki rastejo na naših drevesih, poljih in čebelnjakih. V veliko primerih se v primeru daljšega transporta kmetijski pridelki namreč obirajo bolj zgodaj, da bi do potrošnika prišli v stopnji optimalne zrelosti, vendar na račun slabše senzorične in prehranske kakovosti. Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta kasneje obrana, kar pomeni optimalnejšo zrelost in s tem večjo vsebnost bioaktivnih komponent in boljšo senzorično kakovost.

"Snežna sezona in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, zato lahko jima grozi izginotje, z njim pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire," opozarja Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika. To so prvi rezultati meritev na obeh slovenskih ledenikih pod Triglavom in Skuto.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Mleko je eno izmed tistih živil, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj. Uživati ga je priporočljivo kot del pestre in uravnotežene prehrane, saj je dober vir kalcija in vitamina D, pri izbiri pa velja prisegati na kakovostno mleko in mlečne izdelke iz slovenskih kmetij. Ob tem ne gre zanemariti niti izvora mleka, saj so med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom kar precejšnje razlike. Jih poznate?

Bližajo se poletne počitnice in med Zelenim tednom vas pozivamo, da preden se podate na dopust, premislite, kako v tem času vplivate na okolje in naravo, kamor ste se podali. Eden izmed primerov, kako množice glasnih turistov negativno vplivajo na lokalno biodiverziteto prihaja z grškega otoka Zakintosa.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Norveška se v boj proti onesnaženju in podnebni krizi podaja s trajnostnim javnim prometom. V Oslu bodo po ulicah v roku treh let vozili le še električni avtobusi. Kot računajo, bodo tako prvi na svetu uvedli povsem električen javni transport. Norveška prestolnica upa, da bo ta cilj dosegla do konca leta 2023 kot del svojega načrta, da do leta 2030 postane prvo mesto na svetu povsem brez emisij.

Izpusti ogljikovega dioksida se bodo letos v primerjavi z lanskim letom povišali za 300 milijonov ton oz. za odstotek na 33,8 milijarde ton. To je kljub energetski krizi, zaradi katere se letos več posega po premogu, precej manj kot lani, v najnovejšem poročilu ugotavlja Mednarodna agencija za energijo.