vrsta

Dno Jadranskega morja je eno najbolj onesnaženih s plastiko po severovzhodnem delu Sredozemskega morja in Keltskem morju, so objavili v ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da do 80 odstotkov plastičnih odpadkov v Jadransko morje prihaja s kopnega.

Raziskava o globalnih bioloških spremembah je zbrala pričevanja več kot 500 ribičev iz devetih sredozemskih držav. Ta so razkrila, da se Sredozemsko morje spreminja pred našimi očmi zaradi čedalje večjega učinka podnebnih sprememb in invazivnih vrst.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Človek je v sorazmerno kratkem veku povzročil tako opustošenje med vrstami na planetu, da je primerljivo z naravno katastrofo planetarnih razsežnosti, je poročilo o stanju narave komentirala slovenska strokovnjakinja. Prav tisti, ki bi morali največ narediti za spremembe, pa se tem najbolj upirajo, še ugotavlja Hönigsfeld Adamičeva.

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki je zasidrana ob obali Rta Horn na skrajnem jugu Čila, je odkrila novo vrsto kita ubijalca. Kit, ki so ga poimenovali "tip D", ima drugačno obliko telesa, bolj okroglo glavo ter manjše in ožje oznake okoli očes.

Podatki kažejo, da se zahvaljujoč preteklim in aktualnim ukrepom ter tehnološkemu razvoju kakovost zraka v Evropi počasi izboljšuje. Še vedno pa ima onesnažen zraka velik vpliv na zdravje ljudi, pri čemer so najbolj škodljivi PM delci, dušikov dioksid in ozon v plasti zraka pri tleh oz. prizemni ozon.

Kako polna je pa vaša omara? Globalna oblačilna industrija je od leta 2000 do leta 2014 podvojila svojo proizvodnjo, med trendi prevladuje "hitra moda", ki zapoveduje kupovanje novih in novih kosov oblačil, ponavljanje videza pa med tistimi, ki zapovedujejo trende, velja za "modni zločin".

Več kot 100.000 orangutanov je izginilo na otoku Borneo v zadnjih 16 letih. To v povprečju pomeni 520 opic na mesec. Krčenje gozdov, širjenje plantaž in divji lov so glavni razlogi, da ta že tako kritično ogrožena živalska vrsta izginja. Znanstveniki so med raziskavami našli ubitega orangutana, ki je imel v telesu kar 130 izstrelkov. "To je grozljivo in nepotrebno," so enotni znanstveniki.

Pri podnebnih spremembah je ključno, da človeštvo spremeni energetsko osnovo, torej da preide s fosilnih goriv k učinkoviti varčni rabi in rabi obnovljivih virov energije, pravi ekolog Plut in poudarja, da bomo morali zaključiti z modelom količinske rasti in blagostanje graditi na osnovi nosilnosti okolja, upoštevati bomo morali okoljske omejitve.

Ogromna in naraščajoča poraba hrane s strani svetovnega prebivalstva uničuje mrežo življenja, ki se je ustvarjala milijarde let, in od katere je odvisna človeška družba. Od zgodnje civilizacije je človeštvo namreč uničilo 83 odstotkov vseh sesalcev ter polovico rastlin in tudi če bi se uničenje končalo zdaj, bi moral naravni svet okrevati pet do sedem milijonov let.

Posebno poročilo o globalnem segrevanju pomembno prispeva k streznitvi sveta, so prepričani v Greenpeaceu. Šarčevo vlado pozivajo, da prekine s "škodljivimi politikami preteklih let". Tudi v društvu Focus menijo, da so nujne radikalne spremembe. Svet segret za več kot 3 stopinje Celzija pomeni pogoje, ki jih človeška vrsta še ni izkusila.