vrsta

Skupina študentov, ki je bila nagrajena z Rektorjevo nagrado, s pomočjo statističnih modelov in umetne inteligence razvija rešitev za optimizacijo količin hrane na dogodkih. Tako restavracijam, ponudnikom cateringa in šolskim menzam pomaga zmanjšati ostanke hrane.

Strah pred invazivnim tujerodnim azijskim sršenom ne sme sprožiti nepremišljenega lovljenja sršenov, saj lahko s tem dosežemo nasproten učinek, so opozorili na Zavodu Republike Slovenije za varovanje narave. Kot svarijo, se nad sršene nikar ne spravljajte sami, ne nastavljajte neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke. Obramba mora temeljiti na hitri zaznavi in ukrepih – lociranju in uničevanju gnezd s strani primerno opremljenih in usposobljenih služb, poudarjajo.

Brazilija je v kripljih suše. Kar pa je slaba novica tudi za ljubitelje krave. Račun presušenih rek in žgočih temperatur bodo namreč plačali tudi pridelovalci kavovca. Zaradi bornega pridelka, ki ga narekuje najhujša suša v zadnjih 70 letih, in požarov, ki so se razširili na marsikatero plantažo, grozi, da bodo cene opojne tekočine na globalnih trgih še dražje.

Slovenska prestolnica se lahko pohvali z unikatnim primerom varovanja rastlinskih vrst v mestnem okolju. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ozelenjuje strehe avtobusnih postajališč. Takšne nadstrešnice so poimenovali kar zeleni internet Mestne občine Ljubljana. A ne gre le za sajenje rastlin po nadstreških Ljubljane, ampak tudi za varovanje rastlinskih vrst v mestnem okolju, poudarjajo. Sadijo namreč izključno naše rastline, med njimi tudi zelo ogrožene vrste. S tem pa pridobijo nadomestna rastišča za ogrožene vrste. Poleg tega rastline pripeljejo med ljudi, domače rastline razširjajo po mestnem okolju in pomagajo opraševalcem do hrane v mestnem okolju.

Po tem, ko so poplave lani uničile mnoga legla v koloniji breguljk, so se letos številne ptice vrnile. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je namreč v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana ob Savi v Sneberjah tudi letos uredilo peščene brežine za gnezdenje te najmanjše vrste lastovk v Sloveniji.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

Potopljene vasi na dnu vodnih rezervoarjev naj bi za vedno ostale skrite očem. A zaradi hude suše se vedno pogosteje dogaja, da ruševine kot duhovi iz nekih drugih časov spomnijo na neizbežno realnost podnebnih sprememb. Tako je pred kratkim iz jezera Mornos, ki leži v gorah v srcu Grčije, na kopno pokukala potopljena vasica Kallia.

Obiščite razstavo ciklam in morda se boste skupaj z vašimi otroci in vnuki spomnili časov, ko smo še zahajali v gozd in tam uživali ob cvetenju in dehtenju te naše zelo zanimive rastline, pozivajo v Botaničnem vrtu Ljubljana. Te dni so v starem rastlinjaku namreč postavili priložnostno razstavo naše zelo dišeče vrste ciklame, ki očara z različno paleto vijoličasto rožnatih odtenkov.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Na Hrvaškem odmeva zgodba o krivolovu zaščitenih morskih organizmov. Tam naj bi se vzpostavila kriminalna hobotnica ekskluzivnih morskih restavracij, krivolovcev in preprodajalcev strogo zaščitenih morskih bitij. Ta, med njimi tudi morski datlji, se znajdejo na krožnikih turistov, ki so za prepovedane morske sadeže pripravljeni seči globoko v žep. Morski datelj je ogrožena vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Če so morski datlji del gostinske ponudbe, je to nezakonito dejanje.

Modra rakovica je v Italiji povzročila veliko ekološko in finančno škodo ribičem, saj agresivno pleni preostale morske sadeže. Kot smo poročali, so letos v Krajinskem parku Strunjan izlovili 278 osebkov te vrste. A pri tem poudarjajo, da zaenkrat ni dokaza, da prisotnost morske rakovice vpliva na naše ekosisteme. Zato opozarjajo, da se izlova te vrste nikar ne lotevajte na lastno pest. Za izvajanje izlova je bil namreč izbran lokalni ribič, ki odlično pozna razmere v parku, zato ga izvaja tako, da je vpliv na ostale organizem in ekosistem čim manjši.

Dobre novice iz globin slovenskega morja. Potapljači so potem, ko je bilo to poletje prijavljenih nekaj najdb strogo zaščitene školjke na Hrvaškem, tudi v Sloveniji v četrtek odkrili en osebek živega velikega leščurja. Kot smo poročali, je ta vrsta školjke tudi v Sloveniji doživela tragično usodo, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, v Sredozemlju zradirane celotne populacije te velike školjke.

Modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, se širi tudi v Sloveniji. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je julija potrdila prvo najdbo škodljivega japonskega hrošča v Sloveniji. Gre za škodljivca, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Po tem so na počivališču Lukovica ujeli še tri, na ljubljanskem barju pa enega. Dokler gre za izolirane najdbe posameznih hroščev v pasteh in ni zaznane škode na gostiteljskih rastlinah v naravi, stanje ni zaskrbljujoče, so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obe najdbi nista povezani, saj je lokacija Barje oddaljena več kot 22 km zračne črte od lokacije Lukovica, izpostavljajo.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je sporočilo veselo novico. Rezultati popisa belih štorkelj so prinesli nove rekorde. Zabeležili so največ gnezdečih parov in poletelih mladičev bele štorklje doslej. Rekordi se nadaljujejo iz leta v leto, saj je bela štorklja vrsta, ki ji, podnebne spremembe koristijo. Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna, pojasnjujejo na DOPPS.

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

So se pod vašo streho naselile lastovke? Nekoč so verjeli, da kmečka lastovka prinaša obilje in srečo lastnikom stavbe, kjer gnezdi. A tudi, če v to ne verjamete, lastovkinega gnezda nikar ne odstranjujte! Gre namreč za prepovedano in celo kaznivo dejanje. A kljub temu, da so predpisi jasni, se še vedno (pre)pogosto dogaja, da ljudje njihova gnezda s svojih hiš odstranjujejo, opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

V konzervah so na voljo nekateri od najbolj priljubljenih izdelkov podjetja Podravka, stoodstotna reciklabilnost pa je samo ena od številnih prednosti, ki jih takšna embalaža prinaša.

Cvetenje japonskih češenj je prava senzacija ne le na Japonskem, ampak tudi v evropskih prestolnicah. Množice se v času cvetenja japonskih lepotic zgrinjajo v parke, ki jih krasijo drobni cvetovi. Tudi v Ljubljani so številni parki, kjer lahko v času cvetenja občudujemo nežne rožnato-bele cvetove, ki kar kipijo od lepote. A pomlad pozdravijo vedno bolj zgodaj, letos pa so še posebej pohitele. V Sloveniji so se letos prvi cvetovi rodili že v začetku marca. Kakšna je zgodba drevesa, ki je postalo simbol podnebnih sprememb?

Pomlad je letos prišla zgodaj, tople temperature pa so prebudile tudi zaščiteno velikonočnico. Njeni vijoličasti cvetovi tako že krasijo rastišče v Boletini na Ponikvi pri Šentjurju. Da je vpliv na rastišče čim manjši, skrbijo člani Turističnega olepševalnega društva Ponikva. Ti usmerjajo obiskovalce, pri rastišču sta postavljeni tudi zaščitna ograja in informacijska tabla.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

V Mehiki so na območjih prezimovanja zabeležili ogromen upad števila metuljev vrste monarh v primerjavi z lanskim letom, so v sredo opozorili strokovnjaki. Ocenjujejo, da se je število zmanjšalo predvsem zaradi podnebnih sprememb in uporabe pesticidov.

Na Hrvaškem so zaskrbljeni zaradi najdbe ene izmed najbolj invazivnih vrst školjke v dolini reke Neretve. Školjka trikotničarka pa ni neznanka v naših vodah. Pred več kot desetletjem se je pojavila v Blejskem jezeru in takrat precej prestrašila. Prisotna je tudi v reki Dravi. Pri prenosu tujerodnih vrst je namerno ali nenamerno običajno prisoten človek, glavna načina prenosa sta denimo s čolni in z opremo za ribolov in vodne športe.

Raziskovalci ocenjujejo, da je na svetu le še 11.000 vrst ptic, še 700 vrst pa bi lahko v naslednjih nekaj stotih letih izumrlo. Nedavna študija pa prinaša še več zaskrbljujočih ugotovitev – ljudje so namreč prispevali k izumrtju kar 1400 vrst ptic, kar je precej več, kot so predvidevali doslej. Na vrhu vzrokov za to pa so deforestacija, invazivne vrste in podnebne spremembe, ki jih poganja človeška aktivnost. Prihodnji teden pa bo v Sloveniji potekala tradicionalna akcija štetja ptic Ptice okoli nas, pri kateri lahko sodeluje prav vsak.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Znanstveniki so posodobili rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. In novice so vse prej kot dobre. Na seznamu je več kot 44.000 vrst, seznam je daljši za približno 2000 vrst. Najbolj ogroženi so še vedno plazilci, sladkovodne ribe in dvoživke.