vpliv na okolje

Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa kar 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe, poudarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. A kakšna hrana je pravzaprav podnebju prijaznejša hrana? To je hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven način. Pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev ali iz pravične trgovine. Pomembno je, da je ta čim manj zapakirana, sezonska in čim manj predelana ter predvsem hrana, ki ne pristane med odpadki, naštevajo. Kako trajnostno pa se prehranjujemo Slovenci?

V Evropski uniji zavržemo 153 milijonov ton hrane na leto, kaže novo poročilo. Gre celo za večjo količino hrane, kot jo uvozimo, so izračunali. Količino zavržene hrane v Uniji bi morali do leta 2030 vsaj razpoloviti, da bi izboljšali prehransko varnost in naslovili podnebno krizo.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Nizozemski študenti so izdelali avtomobil, ki, medtem ko nabira kilometre, zajema in skladišči ogljik. Gre za prvi korak, inovacija bi v prihodnosti potrebovala izboljšave, a kot ocenjujejo študentje, ki so sodelovali pri izdelavi, je to pot k trajnostni prihodnosti.

Dušikovi oksidi so strupeni in zelo škodljivi za zdravje, opozarjajo v Focusu in Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so nadaljevali z meritvami dušikovega dioksida v prestolnici. Kot so ugotovili že pri meritvah prejšnja leta, je bila onesnaženost Ljubljane zaskrbljujoča. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti pri Ortobaru.

V britanskem Bristolu vas v eni izmed vegetarijanskih restavracij pričaka poseben jedilni list. V njem ne boste našli izračuna o kalorijah, ki jih bo vseboval vaš krožnik, pač pa izračun okoljskega odtisa, ki ga je zahtevala priprava vaše hrane od zemlje pa do vilic. Tako želijo potrošnike spodbuditi, da naročijo toliko, kot bodo pojedli, in da se zavedajo, kakšen vpliv na okolje imajo njihove vsakodnevne odločitve. Polovico biokapacitete Zemlje namreč porabimo za pridobivanje hrane, vseskozi se soočamo z rastjo cen hrane in opozorili, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh.

Stavbe predstavljajo znaten vir emisij toplogrednih plinov, v svetovnem merilu namreč 39 % emisij TGP izvira iz sektorja stavb. "Zavedati se moramo, da so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije, 40 % emisij TGP, in da je z njimi povezana polovica pridobivanja surovin, tretjina porabe vode in tretjina proizvedenega odpada. Tako učinkovita rabe energije v stavbah in prehod na obnovljive vire kot zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva v gradbeništvu so nujni za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje v naši sredini," izpostavlja Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK. Tam s ciljem, da bi načrtovanje in gradnjo po trajnostnih merilih približali večjemu številu investitorjev in projektantov, v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE za slovenske razmere prilagajajo kazalnike trajnostne gradnje evropskega okvira Level(s).

Butični dragulj v Himalaji, državica Butan, bo z novim odprtjem jeseni 2022 za turiste, uvedla spremembo. Ta bo po žepu kar trikrat bolj udarila obiskovalce, ki želijo uživati v lepotah te kraljevine. Zaradi zmanjšanja vpliva turizma na ekosistem in zaradi prehoda v trajnost, bodo namreč turistično takso dvignili za več kot 300 odstotkov.

Podnebni aktivisti po vsem svetu v boju proti posledicam občutijo nekakšen užitek s tem, ko denimo glasno protestirajo proti pretiranemu letenju (angl. flight shaming) ali uporabi hrane, kot sta avokado in kvinoja, ki nepreklicno uničuje naravna okolja držav tretjega sveta. To je teza, ki jo je zastavil Erik Swyngedouw, profesor geografije na Univerzi v Manchestru na Šoli za okolje, izobraževanje in razvoj.

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Nova pot, na katero smo letos krenili, je neizogibna. Cilj našega podjetja Pro Plus je trajnostna produkcija vseh video vsebin. Manj prevozov, manj zavržene hrane, odločno zmanjševanje odpadkov, večkratna uporaba ali izposoja oblačil in rekvizitov, prehod na LED-tehnologijo, slovo od plastike, torej vseh izdelkov za enkratno uporabo, prednostna izbira dobaviteljev s trajnostno strategijo. Naš prvi projekt Masterchef Slovenija si je prislužil certifikat trajnostne produkcije. Certifikat podeljuje okoljska organizacija Albert, ki spodbuja filmsko in televizijsko industrijo k zniževanju odpadkov ter ogljičnega odtisa.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Čeprav šolarje čaka še brezskrbno poletje, bo kmalu zopet napočil čas nakupa novih šolskih potrebščin. Zvezki, ki se znajdejo na slovenskih prodajnih policah, so dovolj kakovostni, a najmanj prepričajo s svojo okoljsko naravnanostjo, ugotavljajo pri Focusu in Zvezi potrošnikov Slovenije.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Ko se je lovec na jastoge iz Avstralije Gary Ryan zavedel, kakšen okoljski odtis ima ribiška industrija na okolje, se ni pritoževal, ampak je takoj stopil v akcijo. Skupaj s šestimi kolegi je ustvaril vršo, v kateri je nekatere plastične dele nadomestil z jeklenimi. Izgubljena ribiška oprema namreč predstavlja približno deset odstotkov oceanskih odpadkov in velja za smrtonosno past za morsko življenje.

Rast cen hrane in opozorila, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, odpadna hrana pa je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu.

Ko razmišljamo o ogrevanju nepremičnine, moramo najprej pomisliti na to ali gre za novogradnjo, veliko renovacijo ali le manjši adaptacijo. V tem članku se bomo omejili na ogrevanje hiše, kjer je govora o novogradnji ali veliki prenovi.

Čeprav ob misli na banano vidimo sladek, hiter in zdrav prigrizek, se za pridelavo banan skriva očem skrita temna plat. Tone kemikalij, uničena pokrajina, nedostojne plače, zdravju škodljivi delovni pogoji. Banane večinoma prodajajo po zelo nizkih cenah. A nekdo vedno plača ceno, opozarjajo okoljevarstveniki. Banane so namreč simbol izkoriščanja delavcev na plantažah.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

Raziskovalcem je na manjšem vzorcu uspelo odkriti mikroplastične delce globoko v pljučih ljudi. Te so odkrili pri 11 od 13 obravnavanih pacientov. Najpogosteje je šlo za delce PET, ki so prisotni v plastenkah. Znanstveniki ob rezultatih študije opozarjajo, da je onesnaževanje z mikroplastiko zdaj doseglo vse kotičke tega planeta, zato je izpostavljenost ljudi mikroplastičnim delcem neizogibna, to pa pomeni, da so raziskovalci vse bolj zaskrbljeni zaradi vpliva tovrstnih delcev na zdravje ljudi.

Minister za zdravje je ob svetovnem dnevu zdravja pozval k odgovornemu ravnanju z okoljem, saj da mora biti prav skrb za okolje in zdravje prednostna naloga družbe. Poudaril je, da se moramo osredotočiti na vse grožnje zdravju, da bi uspešno zaščitili bodoče generacije, je zapisal v poslanici.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Etiopija je v nedeljo začela proizvajati elektriko s pomočjo megajeza na Modrem Nilu. Več milijard dolarjev vreden projekt hidroelektrarne skrbi predvsem sosednji državi Sudan in Egipt, ki sta močno odvisni od Nila, saj bi lahko Etiopija z jezom vplivala na vodostaj reke.

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Norveški spletni trgovec je lani pričel svojim kupcem računati še okoljski vpliv njihovih nakupov. Na račun je tako zapisal informativni izračun okoljskega odtisa njihovega nakupa. Kot so opazili, je po tej novosti v njihovi trgovini sčasoma pričela upadati količina prodanega rdečega mesa, ki ima visok okoljski odtis, kupci so se večkrat odločali za okolju bolj prijazne alternative.

To so pretresljivi prizori iz puščave Atacama v Čilu. Tu so sredi puščave drug pod drugim pokopana zavržena oblačila iz držav zahoda. Kot ocenjujejo oblasti, je nepregledna gora oblačil težka več tisoč ton. Kot opozarjajo lokalni mediji, takšni prizori nelegalno odvrženih oblačil v puščavi, ki postaja koš za obleke, ki jih (pre)hitro odvržemo iz naših prenatrpanih omar, niso nič novega. Oblasti si prizadevajo, da bi ogromno nezakonito odlagališče oblačil zaprli.

Za doseganje različnih učinkov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. Dosedanje meritve, ki so jih opravljali v slovenskih laboratorijih, kažejo, da niti iskrice, ki jih pogosto uporabljajo otroci, še zdaleč niso nedolžna zabava. Prisotnost delcev v zraku, ki je po ognjemetu občutno višja, ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov in jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu, svarijo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.