vpliv na okolje

Naravno zasnežena smučišča bodo v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb vedno bolj redek prizor. A umetno zasneževanje, ki ima že danes v Evropi epske razsežnosti, ima številne škodljive vplive na okolje, predvsem pa je izredno energetsko potratno.

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

Letala, s katerimi so prileteli športniki, in vozila, s katerimi se v Planico pripeljejo obiskovalci. Ogromni začasni šotori, zabojniki, energija in voda, potrebni za izdelavo umetnega snega, razsvetljava, nenazadnje gostinska ponudba ... Mega dogodki zimskih športov so eni najbolj potratnih dogodkov, ki za seboj brez dvoma puščajo mega vplive na okolje. Kako uspešni so organizatorji pri njihovem zmanjševanju?

Zimski športniki opozarjajo, da je pred nami najpomembnejša tekma vseh časov, ki jo lahko zmagamo le skupaj. Podnebne spremembe ogrožajo obstoj zimskih športov. Tudi, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, se bo snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški in porabo energije.

Ekološko poslovanje je dobro za vsako podjetje. Tržne raziskave kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazne produkte. A kako vemo, če gre za 'greenwashing', in kako se lahko zaščitimo pri nakupu oblačil?

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Prestolnica Indonezije se pogreza. Obremenjena je s številnimi okoljskimi težavami, prenaseljenostjo in infrastrukturo, ki ne sledi potrebam mesta. Indonezijska vlada se je zato odločila, da bo to gromozansko težavo rešila tako, da bo prestolnico preselila in zgradila novo. A vsi niso prepričani, da je nova prestolnica, ki bo zrasla na otoku Borneo, dobra ideja. Otok je namreč zeleni raj, domačini ga imenujejo kar pljuča sveta, ki kipi od življenja. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da se obeta prava ekološka katastrofa, medtem ko oblasti zatrjujejo, da bo to prvo trajnostno gozdno mesto na svetu.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

V mednarodnem letu trajnostnega razvoja gora tudi Planinska zveza Slovenije poudarja zavednost in pomen trajnostnega gorskega razvoja in ohranitev ter odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Kot poudarja podpredsednik PZS Miha Habjan, je četrtina planeta pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Ste pred izbiro drevesca, ki bo v vaš dom prineslo praznično vzdušje? Katero je okolju bolj prijazno? Naravno ali umetno? Katero ima nižji ogljični odtis? Je bolje, da kupimo umetno božično drevesce in ga uporabljamo več let ali naj se vsako leto podamo po naravno drevesce, ki bo v večini primerov po koncu praznikov nič kaj svečano pristalo na odpadu?

Strokovnjaki že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kakšni izzivi so pred mesti in zakaj je odgovor v krožnih mestih, ki bi uspešno naslavljala ravnanje z viri?

Podnebna kriza je Evropi letos pokazala zobe. Celina se je borila z najhujšo sušo v zadnjih 500 letih, pustošili so požari, ki so v nekaterih državah za seboj pustili rekordno uničeno površino. Francoske oblasti so sporočile, da je vročina v Franciji povzročila 2816 prezgodnjih smrti. Kot napovedujejo znanstveniki, je bilo to poletje morda uvid v novo normalnost.

"Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže," izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Nova pravila, ki jih Evropska komisija predlaga za zmanjšanje izpustov novih motornih vozil v EU, imenovana Euro 7, dajejo prednost dobičkom avtomobilske industrije, opozarjajo okoljevarstveniki. A resne pomisleke glede predlaganih pravil imajo tudi v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA), predvsem glede tovornih vozil.

To poletje smo bili med drugim priča uničujočim poplavam, ki so Pakistan spremenile v reke, odnesle več kot 1700 življenj in domove 33 milijonov ljudi, za seboj pa pustile približno 10 milijard evrov škode. Toda Pakistan v skupnem merilu izredno malo prispeva k podnebnim spremembam, ki napajajo podnebno krizo, prav tako kot večina držav v razvoju, kjer prebivalci in okolje trpijo najhujše posledice zaradi izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja planeta razvitih držav. Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj. Svetovni voditelji naj bi v to jabolko zagrizli na tokratnem COP27 v Egiptu.

15 udeležencev se je na stari domačiji v Prekmurju učilo slamokrovstva, obrti, ki izumira. Izjemno pomembno je, da to znanje doseže čim več ljudi. V register nesnovne kulturne dediščine pri nas sta ta trenutek namreč vpisana le dva obrtnika, ki znata izdelati slamnato streho. Danes so v praksi uporabo slame zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. "Tradicionalno znanje ne pomeni le tehničnega znanja izvedbe, ampak razumevanje ciklov narave, lastnosti zemlje in rastlin, ki smo jih zanemarili. Stare veščine nas učijo veliko več," poudarja arhitektka Nina Vidić Ivančič.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Hrana se je lani v povprečju podražila za približno 15 odstotkov. Za košarice s hrano slovenska gospodinjstva odštejejo več kot desetino svojih prihodkov, a še vedno manj od povprečja EU, ugotavlja statistični urad. "Šele ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in zastrupili zadnjo reko, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti, pa sicer pravi pregovor avtohtonih prebivalcev ameriške celine, ki ob svetovnem dnevu hrane še posebej odmeva. Za pridobivanje hrane namreč porabimo kar polovico biokapacitete Zemlje. Recept za rešitev našega planeta je tako v resnici tudi v naših rokah. Če bo na naših krožnikih več lokalne, sveže, nepredelane hrane in v naših koših manj odpadne hrane, bo to zagotovo dober in okusen začetek.

Bi pustili dobro plačano službo, o kateri ste sanjali že kot otrok, ker bi bila v nasprotju z vašimi vrednotami? Pogovarjali smo se z britanskim pilotom, ki je naredil prav to in postal goreč okoljski aktivist. Zdaj si prizadeva, da bi spremenili letalsko industrijo in jo naredili okolju prijaznejšo.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

V Novi KBM se zavedamo vloge, ki jo imamo kot pomembna sistemska banka v Sloveniji. Odločeni smo, da bomo še naprej ravnali odgovorno v odnosih z vsemi deležniki, pri upravljanju svojih vplivov na okolje ter zagotavljanju najvišjih standardov upravljanja. Lani smo uspešno začeli s celovitim programom ESG, ki se izvaja po vsej Skupini Nove KBM, naša prizadevanja, s katerimi soustvarjamo boljši svet, pa smo povzeli tudi na spletni strani banke, kjer je na voljo pregled vseh aktivnosti, ki jih na področju ESG izvajamo v banki.

Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa kar 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe, poudarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. A kakšna hrana je pravzaprav podnebju prijaznejša hrana? To je hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven način. Pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev ali iz pravične trgovine. Pomembno je, da je ta čim manj zapakirana, sezonska in čim manj predelana ter predvsem hrana, ki ne pristane med odpadki, naštevajo. Kako trajnostno pa se prehranjujemo Slovenci?

V Evropski uniji zavržemo 153 milijonov ton hrane na leto, kaže novo poročilo. Gre celo za večjo količino hrane, kot jo uvozimo, so izračunali. Količino zavržene hrane v Uniji bi morali do leta 2030 vsaj razpoloviti, da bi izboljšali prehransko varnost in naslovili podnebno krizo.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Nizozemski študenti so izdelali avtomobil, ki, medtem ko nabira kilometre, zajema in skladišči ogljik. Gre za prvi korak, inovacija bi v prihodnosti potrebovala izboljšave, a kot ocenjujejo študentje, ki so sodelovali pri izdelavi, je to pot k trajnostni prihodnosti.