vode

Obsežni deli amazonskega pragozda si morda ne bodo nikoli več opomogli, kažejo zaskrbljujoče ugotovitve nove raziskave. Nekatera območja deževnega gozda so namreč že dosegla točko preloma.

Se časi, ko nas z velikih oglaševalskih panojev vabijo mesni izdelki, približujejo koncu? Nizozemski Haarlem bo verjetno postal prvo mesto na svetu, kjer bodo zaradi pereče podnebne krize prepovedali oglaševanje mesa na javnih mestih. To naj bi bila prva tovrstna poteza na svetu, ukrep pa bo začel veljati predvidoma leta 2024.

Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan. Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

Letošnje poletje so zaznamovali vročinski valovi in suša. Iz presušenih strug največjih rek, ki so ključne za preživetje v Evropi, so pogledali celo starodavni kamni lakote, ki svarijo pred pomanjkanjem zaradi (pre)nizkega vodostaja, izpod površja Donave pa so se prikazale nacistične ladje iz časa druge svetovne vojne. Svetovni sklad za naravo (WWF) opozarja, da 17 odstotkom prebivalcev Evrope do leta 2050 preti hudo pomanjkanje vode, če odločevalci ne bodo takoj reagirali. Najbolj izpostavljeni evropski državi sta Grčija in Španija. V naši regiji je tveganje zelo nizko, a pomanjkanje vode kjerkoli na celini vpliva na gospodarstvo celotne Evrope, svarijo.

Stavbe predstavljajo znaten vir emisij toplogrednih plinov, v svetovnem merilu namreč 39 % emisij TGP izvira iz sektorja stavb. "Zavedati se moramo, da so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije, 40 % emisij TGP, in da je z njimi povezana polovica pridobivanja surovin, tretjina porabe vode in tretjina proizvedenega odpada. Tako učinkovita rabe energije v stavbah in prehod na obnovljive vire kot zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva v gradbeništvu so nujni za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje v naši sredini," izpostavlja Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK. Tam s ciljem, da bi načrtovanje in gradnjo po trajnostnih merilih približali večjemu številu investitorjev in projektantov, v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE za slovenske razmere prilagajajo kazalnike trajnostne gradnje evropskega okvira Level(s).

Gladina Gardskega jezera je na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Suša je razgalila bele skale, ki jih sicer prekriva voda. Tudi nekatera najbolj znana švicarska jezera so na rekordno nizki ravni. Posledice suše občutijo marsikje po Evropi, saj so mnoge reke in potoki skoraj presahnili.

V Braziliji, kjer so zabeležili rekordno raven deforestacije, okoljevarstveniki opozarjajo, da bo sredi amazonskega deževnega gozda zdaj zrasla asfaltirana avtocesta. Odobrili so namreč načrt za asfaltiranje prometnice skozi središče amazonskega deževnega gozda. Nova prometna pot bi nezakonitim sekačem omogočila lažji dostop do nedotaknjenih območij, se bojijo strokovnjaki in okoljevarstveniki. To še povečuje strah pred krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo v času, ko moramo narediti vse, da ohranimo svetovne gozdove. Amazonski pragozd je namreč ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. A krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu je v prvi polovici leta 2022 doseglo rekordno raven, kažejo podatki vesoljske raziskovalne agencije Inpe.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Splošno stanje ribjega življa v slovenskih rekah in potokih je dobro, vendar so določene ribje vrste zaradi nizkih in pregretih vodostajev zelo ogrožene, v določenih okoljih pa tudi že poginjajo. Ribiči beležijo izjemno nizek vodostaj rek na Primorskem in Notranjskem, reke Savinje, področja Cerkniškega jezera in večine manjših pritokov velikih rek.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Okolje v Avstraliji je v pretresljivem stanju in se še poslabšuje, ob tem pa se sooča z vse večjimi pritiski zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in rudarjenja, so opozorili v poročilu za leto 2021. Avstralske oblasti poročilo o stanju okolja pripravijo na vsakih pet let.

To poletje so se temperature morja tudi na sosednjem Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija pri slovenskih turistih, povzpele do rekordnih ravni. Na Mljetu so denimo izmerili 30 stopinj Celzija, v Dubrovniku temperatura morja kopalcem z 29 stopinjami Celzija prav tako ni prinesla želene temperature. Na Lastovu, Krku in v Splitu so zabeležili 28 stopinj Celzija. Znanstveniki se strinjajo, da so letos razmere ekstremne in da nadaljevanje tega vročega trenda ne pomeni nič obetavnega za morski svet.

Nizozemski raziskovalci so v živalskih izdelkih v trgovinah in v krvi živali na farmah odkrili delce mikroplastike. Šlo je za manjšo, pilotno študijo, v kateri so uporabili manjši vzorec. Vplivi mikroplastike, ki so jo znanstveniki sicer marca letos prvič že odkrili v človeški krvi, na zdravje ljudi, so še vedno neznani.

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta.

Tudi sami večkrat občutite slabo vest, potem ko vas premamijo popusti in naročite izdelek, ki ga v resnici ne potrebujete? Raziskava potrošniških prepričanj in želja v primerjavi z njihovim dejanskim vedenjem pri nakupovanju oblačil na spletu razkriva velik razkorak. 35 odstotkov vprašanih bo pri tehtanju med trajnostnim nakupom in dobro kupčijo izbralo slednjo, čeprav se zavedajo, da impulzivno nakupovanje pogosto ni v skladu z njihovimi trajnostnimi prepričanji. Odgovornost je v veliki meri na strani proizvajalcev, ki še vedno ponujajo manjši delež trajnostnih izdelkov kot konvencionalnih. A ker povpraševanje vpliva na ponudbo, lahko tudi potrošniki sami prispevajo k hitrejši spremembi sistema v smeri bolj trajnostne mode.

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Bazni tabor pod goro Everest v Nepalu se pripravlja na selitev. Zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti se namreč tali ledenik, kar ogroža varnost na trenutni lokaciji.

Po dveh zaporednih letih suše je na Afriškem rogu zaradi pomanjkanja hrane ogroženih že 18,4 milijona ljudi. Po napovedi Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev bi se do septembra število prizadetih v Keniji, Etiopiji in Somaliji lahko povzpelo na 20 milijonov.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Medtem ko se tako Južna kot Severna Koreja soočata s spomladansko sušo, ki je ena večjih v zadnjih desetletjih, pa se glasbenik Psy na to očitno to ne ozira. Za vsakega od svojih poletnih koncertov, ki se vračajo po letu 2019, namerava porabiti 300 ton vode.

Suša v Iraku je razkrila ruševine približno 3.400 let starega mesta, ki so se pojavile, ko se je drastično izpraznil zbiralnik vode. Kot ugotavljajo arheologi, je bilo mesto porušeno okoli časa vladanja egiptovskega kralja Tutankamona.

Prvi župan v Veliki Britaniji, ki je razglasil podnebno krizo, se sooča z očitki, da je s potjo na TED konferenco v Kanadi po nepotrebnem ustvaril visok okoljski odtis. Preletel je namreč devet ur, da je imel 14 minutni govor o podnebni krizi. Kot so izračunali podnebni aktivisti, let iz Velike Britanije v Kanado ustvari 2.016 ton ogljikovega dioksida. Prepričani so, da bi njegov govor dosegel veliko večji učinek, če bi ga izvedel prek spleta.

Znanstveniki so v mednarodni raziskavi identificirali več kot 3000 potencialno škodljivih kemikalij, ki jih je mogoče najti v embalaži živil in drugih materialih, povezanih s hrano. Za dve tretjini odkritih kemikalij prej ni bilo znano, da so uporabljene za materiale, ki prihajajo v stik s hrano, ugotavljajo.

42-letni Rahman Ali v vzhodnem predmestju indijske prestolnice New Delhi z zbiranjem in ločevanjem odpadkov zasluži manj kot tri evre na dan. To je naporno delo in njegov dom s pločevinasto streho ponuja le malo predaha pred vročino. Mesto so zajele peklenske temperature, zaradi vročine je v Indiji in Pakistanu v zadnjem vročinskem valu umrlo vsaj 90 ljudi. "A kaj moremo? Če ne bom delal, ne bomo jedli," oče dveh otrok opiše razpetost med tem, da poišče predah pred žgočimi temperaturami v rekordnem vročinskem valu in tem, da preživi svojo družino.

Ljubitelji podvodnega sveta na Hrvaškem imajo razlog za praznovanje. Odkar so pred tremi leti v eni izmed ribarnic naključno opazili primerek izjemno redkega morskega psa, angelskega morskega psa oziroma navadnega sklača, za katerega so menili, da je v Sredozemlju že izumrl, so aktivno zbirali podatke o tem, ali še obstaja upanje, da v Jadranskem morju plava še več primerkov tega 'mojstra kamuflaže'. Morskega psa so opazili ob več priložnostih, v WWF Adria pa izpostavljajo, da je to odlična novica, a bo treba narediti marsikaj, da bi ta vrsta preživela.

Čeprav je 'divja' hrana še vedno nezanimiva za našo farmacevtsko industrijo in s tem za širše raziskave, pa vemo, da je v nekaterih rastlinah lahko tudi več desetkratnik mineralov, vitaminov in antioksidantov kot v zelenjavi, ki jo kupimo v trgovini, pravi dr. Katja Rebolj. V nekaterih rastlinah, ki jih ponuja narava, najdemo tudi snovi, ki so v nizkih koncentracijah zdravilne, v višjih pa strupene. Zato je prav, da se o teh rastlinah poučimo in jih znamo izkoriščati na pravilen način, svetuje. Z nami je delila nekaj nasvetov, trikov in receptov, kako obogatiti spomladanske krožnike z zakladi, ki nam jih ponuja narava.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.