vode

Indijci in Pakistanci se soočajo s peklenskim vročinskim valom. Raziskovalci v Gujaratu so odkrili, da je tako vroče, da zaradi onemoglosti z neba padajo celo ptice. Zaradi vročinskega vala se soočajo z izpadi elektrike, v Pakistanu pa je deroča voda, ki je bila posledica taljenja ledenika, odnesla celo most.

Tako število suš kot dolžina sušnega obdobja sta se od leta 2000 po svetu povečala za kar 29 odstotkov, je razvidno iz poročila ZN, ki so ga predstavili na petnajstem zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji v mestu Abidžan na Slonokoščeni obali.

Nova raziskava kaže, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, nevidna sestavina izdelkov, ki pristanejo v naših nakupovalnih košaricah. A ne gre le za prehranske izdelke, ampak tudi za druge predmete, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Celulozno-papirna industrija je denimo eden največjih industrijskih sektorjev na svetu in ima velik vpliv na svetovne gozdove.

Rast cen hrane in opozorila, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, odpadna hrana pa je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu.

Ko razmišljamo o ogrevanju nepremičnine, moramo najprej pomisliti na to ali gre za novogradnjo, veliko renovacijo ali le manjši adaptacijo. V tem članku se bomo omejili na ogrevanje hiše, kjer je govora o novogradnji ali veliki prenovi.

Kemikalije iz sončnih krem se nalagajo v sredozemski morski travi, ugotavlja nova študija. UV filtri iz sončnih krem, ki jih uporabljajo kopalci in jih nato na dnu morja vsrka morska pozejdonovka, bi lahko imeli negativen vpliv na morski ekosistem, opozarjajo znanstveniki. Številne države so že prepovedale škodljive sestavine nekaterih sončnih krem.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

Raziskovalcem je na manjšem vzorcu uspelo odkriti mikroplastične delce globoko v pljučih ljudi. Te so odkrili pri 11 od 13 obravnavanih pacientov. Najpogosteje je šlo za delce PET, ki so prisotni v plastenkah. Znanstveniki ob rezultatih študije opozarjajo, da je onesnaževanje z mikroplastiko zdaj doseglo vse kotičke tega planeta, zato je izpostavljenost ljudi mikroplastičnim delcem neizogibna, to pa pomeni, da so raziskovalci vse bolj zaskrbljeni zaradi vpliva tovrstnih delcev na zdravje ljudi.

Četrtkovo jutro se za 44 zaposlenih v Elanu ni začelo v službenih prostorih, pač pa pod vznožjem Gore nad Begunjami, priljubljene izletniške točke s cerkvijo Svetega Petra na vrhu. Delo v pisarni in proizvodnih halah so za en dan zamenjali za višji cilj – skrb za okolje ter poprijeli za motike in kladiva. V delovni akciji so posadili tisoč dreves in se zavezali, da bodo za nasad skrbeli naslednjih pet let.

Hudo onesnažena morska laguna Mar Menor na španski sredozemski obali blizu Murcije bo postala pravna oseba z lastnimi pravicami. V primeru kršitev njenih pravic bo lahko vsak državljan Španije vložil tožbo na sodišče, ne glede na to, ali bo osebno prizadet s tem ali ne. Laguna bo tako postala prvi ekosistem v Evropi s statusom pravne osebe.

Na območju Mednarodnega centra za samooskrbo v Poljčanah dr. Ana Vovk Korže prikazuje, koliko hrane lahko pridelamo na hektarju in pol. Vsega si nikoli ne bomo mogli pridelati sami, zato je smiselno, da gojimo tisto, kar na obstoječi zemlji najbolje uspeva, ostalo pa zamenjamo ali kupimo od okoliških sosedov, svetuje. Sama na dobrega pol hektarja pridela sadje, zelenjavo, zelišča in lupinarje.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.

Ob začetku svetovne pandemije, ko se je letalski promet praktično ustavil, se je na nebu okrepil poseben fenomen. Nebo so začela pogosteje preletavati prazna oziroma skoraj prazna letala. Kot so izračunali pri Greenpeacu, so t. i. leti duhov nad evropskim nebom ustvarili povsem nepotrebnih 2,1 milijona ton CO2, da bi letalski prevozniki zavarovali svoje slote na zanje pomembnejših letališčih. "Napol prazna letala, ki vzletajo in pristajajo zgolj zato, da letalske družbe obdržijo svoja mesta na strateško pomembnih letališčih, so najočitnejši pokazatelj dekadence in ležernosti, s katero se lotevamo podnebne krize," ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v kraju Grünheide blizu Berlina uradno odprl svojo prvo evropsko tovarno. Odprtja se je udeležil tudi izvršni direktor Tesle Elon Musk, ki je prvim kupcem osebno izročil prve v Evropi proizvedene avtomobile modela Y.

Varuhi človeških ribic iz Parka Postojnska jama so kot edini predstavniki Slovenije postali finalisti tekmovanja Natura 2000, so sporočili iz Postojnske jame. Gre za pomembno priznanje, ki Slovenijo znova utrjuje kot zeleno, butično in trajnostno destinacijo.

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani že nekaj mesecev preizkušajo nenavaden način ogrevanja. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki. Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi.

V znamenitih vinogradnih, ki se idilično kopajo v kalifornijskem soncu, vinogradnikom na pomoč priskočijo prav posebne pomočnice. Kot po več letih poskušanja ugotavlja skupina študentov in tamkajšnji vinogradniki, so ptice lahko učinkovito orodje v boju proti škodljivcem. Tako so se s škodljivci kmetje borili že v zgodovini. In kar je najpomembnejše, za razliko od pesticidov, ki imajo škodljive učinke na zdravje ljudi in okolja, gre za popolnoma naravno rešitev.

Novo poročilo Programa ZN za okolje (UNEP) svari pred tem, da se bo število gozdnih požarov do leta 2050 povečalo kar za tretjino, do konca stoletja pa za polovico. Kot svarijo, bodo v nevarnosti pred ognjenimi zublji po novem tudi območja, ki doslej še niso bila prizadeta, celo Arktika, kjer se doslej z nevarnostjo gozdnih požarov še niso soočali.

Rezultati svetovne študije, v kateri so sodelovali raziskovalci ljubljanske veterinarske fakultete, so pokazali visoko kvaliteto slovenskih voda, kar je tudi posledica učinkovitega čiščenja in nadzora odpadnih voda. Slovenija z Ljubljanico se je uvrstila med 14 najmanj onesnaženih regij, ki so bile zajete v raziskavo, od skupno 137.

Evropska komisija je ta mesec podaljšala seznam dovoljenih žuželk za prehrano ljudi. Hišni muren oziroma acheta domesticus je tako tretja žuželka, ki jo je Evropska komisija odobrila za prodajo na trgu EU. Hišni muren bo lahko na evropskih krožnikih zdaj postrežen zmrznjen, posušen ali v prahu. Izdelki, ki bodo vsebovali to novo živilo, bodo ustrezno označeni, zagotavlja Evropska komisija.

Etiopija je v nedeljo začela proizvajati elektriko s pomočjo megajeza na Modrem Nilu. Več milijard dolarjev vreden projekt hidroelektrarne skrbi predvsem sosednji državi Sudan in Egipt, ki sta močno odvisni od Nila, saj bi lahko Etiopija z jezom vplivala na vodostaj reke.

220 vrst ptic, vidra, bober, avtohtona sladkovodna želva, ki jo v Sloveniji še redko najdemo. Vse to so današnji prebivalci bazenov nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu. Ormoške lagune, ki zdaj kipijo od življenja, dokazujejo, da industrija in naravovarstvo lahko sodelujeta.

Kljub težkim razmeram, mrazu in ledenim ploskvam so ribiči iz Ribiške družine Cerknica znova poskrbeli za ribji živež. Zimsko reševanje rib izpod ledu je zelo nevarno, pripovedujejo, a to jih ni ustavilo, da ne bi poskrbeli za ribe, ki bi sicer poginile.

Če ne bomo ustavili emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, bo v prihodnosti le še ena od sedaj 21 lokacij sposobna gostiti zimske olimpijske igre. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, naraščajoče temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, pomenijo negotovo prihodnost za priljubljeni zimski spektakel športnih navdušencev. Težko bo namreč najti primerna mesta, ki bodo lahko zagotovila dovolj ledu in snega za izvedbo takšnega dogodka. Umetni sneg, ki se ga v velikih količinah poslužujejo tudi v Pekingu, za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je njegova uporaba z okoljskega vidika sporna.

Kljub težavam na poti je Toli končno prispel v Peking. Delček Triglavskega ledenika se bo zdaj v olimpijski vasi pred očmi javnosti stalil v ledeniško vodo in tako svetu predal sporočilo o vedno bolj pereči podnebni krizi, ki spodbuja taljenje ledenikov, kar bo imelo za planet katastrofalne posledice. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Analiza ledu Triglavskega ledenika, ki sledi, bo tako ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji.

Znate navesti kakšno mokrišče v svoji okolici? To so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Najpogosteje jih poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune in poplavne ravnice rek. Boljše poznavanje mokrišč v naši okolici pripomore k razumevanju pomembne vloge, ki jih imajo za ljudi in naravo. Zato vsako leto 2. februarja obeležujemo dan mokrišč.

Analiza ledu Triglavskega ledenika, katerega košček bo odslej domoval tudi v olimpijski vasi v Pekingu, bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji. Njihove posledice se bodo vsekakor odrazile tudi v občutljivem gorskem svetu, na katerega smo Slovenci tako navezani in ponosni. Prisotnost ledenikov – oba slovenska izginjata – je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa ti predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za svojo širšo regijo.

Prestolnica Indonezije ne bo več Džakarta, so pred kratkim sporočile oblasti. Ta namreč tone zaradi dvigovanja morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, in se pogreza zaradi pospešenega črpanje podzemne vode za številno prebivalstvo. Predeli na severni obali otoka Java, kjer leži tudi Džakarta, pa tonejo tako hitro, da se tam utapljajo cele vasi. In tam prebivalci bijejo neutrudno bitko, da bi rešili tako žive kot mrtve.