temu

Homoseksualnost je še vedno tabu.

Strah me je množic. Nikoli nisem imel rad velikih skupin ljudi.

Arktiko je ta teden zajelo nenavadno toplo vreme. V nedeljo je bila celotna Arktika v povprečju za kar 6,4 stopinje Celzija toplejša od povprečne temperature med letoma 1979 in 2000, računalniški modeli pa so v ponedeljek pokazali, da je to povprečje verjetno za kar 5,9 stopinje Celzija toplejše od običajnega, piše AP.

Slovenski Triglavski narodni park (TNP) in italijanski Naravni park Julijsko predgorje sta z uvodnim srečanjem v Mojstrani začela postopek priprave vloge za vzpostavitev enotnega čezmejnega Biosfernega območja Julijske Alpe. To predstavlja krepitev dosedanjega sodelovanja med parkoma in prebivalstvom na obeh straneh meje.

Sredi meseca se bo izteklo petletno podaljšano dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU. Čeprav je nasprotovanje nadaljnji uporabi sredstva, ki ga spremljajo očitki o rakotvornosti, v Uniji precejšnje, bo Evropska komisija po pričakovanjih dovoljenje podaljšala še za eno leto. Medtem naj bi bila znana nova ocena tveganja za zdravje in okolje.

Pogum, vztrajnost, srčnost, optimizem in veselje do življenje je le nekaj besed, ki opisujejo Gala Jakiča. Njegova zgodba navdihuje Slovence in je absoluten dokaz, da v življenju ni nemogočih stvari.

Alen Kobilica je znano ime, ki smo ga sprva spoznali kot uspešnega modela. Tako v tujini, kot tudi pri nas, se je uveljavil v svetu mode, ko je pred leti po operaciji tumorja izgubil vid. Najprej samo delno, zdaj pa povsem. Pravi, da zdaj ne vidi. Tudi zato smo ga povabili na pogovor k Mizi za vsakogar, ki tudi vas od 25. novembra pričakuje v Mastercard praznični vasici na Trgu francoske revolucije. Za ogrevanje pa je z nami delil delček svoje zgodbe.

Dogovor o finančni pomoči državam v razvoju zaradi posledic podnebnih sprememb je bil bolj kot ne potreben na simbolni ravni, je o glavnem mejniku podnebnega vrha v Egiptu dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Obenem je bila kritična do slabega izplena na področju zmanjševanja izpustov in konkretnejših zavez o opuščanju vseh fosilnih goriv.

Predsednik Borut Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika vročil priznanja jabolko navdiha štirim izjemnim posameznikom na področju gluhoslepote, ki s svojimi dejanji simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči. Prejeli so ga Simona Gerenčer, Matjaž Juhart, Bojan Mord in Jože Tekavčič.

Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Slovenski osnovnošolci in srednješolci so tako znova napovedali boj plastičnim odpadkom v slovenskih vodah, 24 šol iz vse Slovenije je namreč tudi letošnjo jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek, tokrat s poudarkom na večjih vodotokih. Trenutno vzorčenja potekajo v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, Litvi, na Portugalskem, v Španiji in seveda pri nas. Zdaj se širi še na druge države v Evropi.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili veselo novico. Uspelo jim je zbrati 45.000 evrov, s katerimi bodo kupili gozd in ga vrnili naravi z namenom, da ohranijo ogrožene vrste gozdnih ptic. Gre za t. i. gozdne specialiste, ki lahko preživijo le v neokrnjenih gozdnih ekosistemih. Ker je njihovo stanje alarmantno, potrebujejo takšne ukrepe, da jih ohranimo in jim pomagamo preživeti.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Podnebne spremembe – visoke temperature, vročinski valovi, nevihte, poplave, vedno nižje gladine vode. Zaradi tega pa – pomanjkanje hrane in čiste pitne vode. S slednjim se že spopadajo države Bližnjega vzhoda. Nekatere z vodnimi viri ravnajo 'sebično' – na reki postavijo jez, s tem pa vodne vire odvzamejo drugi državi. Kritično je na treh točkah, hidrolog Duried Mahasneh pa opozarja, da je voda postala nov vir orožja. "Nujen je dialog in izobraževanje o podnebnih spremembah," je izpostavil.

Svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti, svarijo znanstveniki v novem poročilu. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo znanstveniki. V Egiptu so na COP27 zbrani svetovni voditelji, ki razpravljajo o tem, kako rešiti svet pred posledicami podnebnih sprememb.

Starši se najbrž lahko strinjamo, da se je naša prehrana s prihodom otroka precej spremenila. Trudimo se prehranjevati redno, naši jedilniki pa temeljijo na kombinaciji raznovrstne, uravnotežene in zdrave hrane. Vse za to, da otroku zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje za zdravo odraščanje. Žal pa pri tem pozabljamo na še eno, izjemno pomembno komponento zdravega prehranjevanja: preverite, katero!

Vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč na leto, vsi skupaj pa kar 16 milijonov. Slovenija je na vrhu evropskih držav po porabi pokopališč sveč, primerljiva je le z nekaterimi državami, kot so Hrvaška, Portugalska in nekateri deli Poljske. Slovenske pokopališke sveče so običajno narejene iz PVC-ja, ki ima številne strupene učinke, izpostavljajo v poročilu, ki so ga pripravili na Institutu Jožef Stefan.

Mleko je eno izmed tistih živil, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj. Uživati ga je priporočljivo kot del pestre in uravnotežene prehrane, saj je dober vir kalcija in vitamina D, pri izbiri pa velja prisegati na kakovostno mleko in mlečne izdelke iz slovenskih kmetij. Ob tem ne gre zanemariti niti izvora mleka, saj so med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom kar precejšnje razlike. Jih poznate?

Minuli teden je zaznamoval evropski teden mobilnosti. Kot ugotavljajo v Centru mobilnosti Maribor, je največja ovira do bolj trajnostne mobilnosti v Sloveniji ta, da imajo škarje in platno v rokah ljudje, ki primarno razmišljajo kot avtomobilisti. Dejanja, ki sledijo velikim besedam o trajnostni mobilnosti, so velikokrat bolj kozmetični popravki kot dejanske spremembe. Tako vožnja z vlakom od Maribora do Kopra še kar traja pet ur, ob tem pa pripravljamo razširitev ljubljanske obvoznice, ponazarjajo. Okolju prijaznejša potovanja, predvsem na krajše razdalje, kjer imamo Slovenci še veliko manevrskega prostora, so tudi tista, ki jih opravimo s kolesi. Trajnostno potovanje je namreč potovanje, ko za svojo mobilnost izberemo način, ki v okolju pušča kar najmanjši ogljični odtis. Konkretno, izberemo hojo, vožnjo s kolesom, avtobus ali vlak, pojasnjujejo.

Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe, poudarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. A kakšna hrana je pravzaprav podnebju prijaznejša hrana? To je hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven način. Pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev ali iz pravične trgovine. Pomembno je, da je ta čim manj zapakirana, sezonska in čim manj predelana ter predvsem hrana, ki ne pristane med odpadki, naštevajo. Kako trajnostno pa se prehranjujemo Slovenci?

V boj s klimatskimi spremembami bi morali vstopiti bistveno bolj odločno oz. 'napore povečati za sedemkrat', če bi želeli ustaviti globalno segrevanje pri 1,5 stopinje Celzija. Brez tega svetu grozi ekonomsko, socialno in fizično uničenje, razkriva zadnje poročilo Svetovne meteorološke organizacije. Izpusti toplogrednih plinov namreč še naprej podirajo rekorde, medtem ko posledice poplav, suš, plazov in ostalih podnebnih katastrof svet vsak dan stanejo 200 milijonov evrov, življenje pa v povprečju izgubi 115 ljudi.

Dušikovi oksidi so strupeni in zelo škodljivi za zdravje, opozarjajo v Focusu in Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so nadaljevali z meritvami dušikovega dioksida v prestolnici. Kot so ugotovili že pri meritvah prejšnja leta, je bila onesnaženost Ljubljane zaskrbljujoča. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti pri Ortobaru.

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

Se časi, ko nas z velikih oglaševalskih panojev vabijo mesni izdelki, približujejo koncu? Nizozemski Haarlem bo verjetno postal prvo mesto na svetu, kjer bodo zaradi pereče podnebne krize prepovedali oglaševanje mesa na javnih mestih. To naj bi bila prva tovrstna poteza na svetu, ukrep pa bo začel veljati predvidoma leta 2024.

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic pripravlja prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečajo dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov. Zbrana sredstva bodo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bodo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Nemški potniki so letošnje poletje lahko za devet evrov mesečno uporabljali skorajda vsa sredstva javnega prevoza. Zadnji dan avgusta se veliki nemški eksperiment v javnem prometu, ki so ga uvedli v času energetske draginje, končuje. "To je bil velik uspeh", ocenjujejo pristojni. Vlaki, avtobusi in tramvaji so to poletje tako prepeljali občutno več potnikov kot pred pandemijo. Rezultat pa: vsak peti potnik je znova odkril javni promet, pravijo na Deutsche Bahnu. Prav tako se je nekoliko izboljšala kakovost zraka, kaže študija Univerze v Potsdamu. Zaradi nenadnega porasta potnikov pa se seveda niso izognili nepopisnim gnečam v času praznikov in na linijah, ki vozijo do turistično zanimivih mest.

Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan. Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

Nova raziskava potrjuje, da svetovni gozdovi pripomorejo veliko več k spopadanju s podnebno krizo, kot je le skladiščenje ogljika. Kot kažejo novi podatki, svetovni gozdovi namreč prispevajo k temu, da je na Zemlji v povprečju vsaj pol stopinje Celzija hladneje, kar precej pripomore v boju s podnebnimi spremembami, piše Guardian. Svetovni gozdovi imajo tako kompleksno vlogo, saj vplivajo tako na svetovne kot lokalne temperature, ugotavljajo raziskovalci.

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

V Umanoteri so se letos lotili izračuna ogljičnega odtisa turistične destinacije Postojna za leto 2021 zaradi prevozov turistov. Upoštevali so emisije toplogrednih plinov zaradi prihodov tujih in domačih turistov na destinacijo ter prevozov turistov po destinaciji z lastnimi prevoznimi sredstvi in javnim potniškim prometom.

Raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po saditvi propade kar 30 odstotkov novo posajenih mestnih dreves, približno 30 odstotkov pa jih propade v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa, so mnogo močnejši naravni sistem in imajo bistveno več dobrodejnih učinkov na okolje in človeka kot mlada. Zato in zaradi res slabih možnosti, da bi novo posajena drevesa sploh kadar koli dosegla res visoko starost in zagotavljala enako velike ekosistemske koristi, si predvsem krajinski arhitekti in arboristi tako zelo prizadevajo stara drevesa v mestih za vsako ceno ohranjati.