temu

Včasih se v butikih ponovne uporabe srečajo s komentarji, da ljudje nočejo kupiti stvari, ki jih je nekdo že nosil – tako zaradi "negativnih energij" kot občutka, da je to nekdo že imel na sebi. Kot poudarja Polona Mavsar iz Zavoda Knof, ki stoji za butiki iz druge roke Stara šola, naj ljudje pomislijo, koliko rok, skladišč in kontejnerjev je zamenjala majica, ki jo prejmejo, zapakirano v pet različnih vrečk z drugih kontinentov. Kot poudarja, nakup iz druge roke ni več stigmatiziran kot nekaj, kar je "rezervirano" za socialno šibke, temveč je na voljo vsem, ki si želijo prispevati k čistejši prihodnosti. Na njihovo pobudo pa je nastal tudi projekt Trajnostna občina.

Hrvaški mediji so se razpisali o nenavadnih ugotovitvah hrvaških in italijanskih znanstvenikov, da se slanost Jadranskega morja viša in da to še nikoli ni bilo tako slano. Kot ocenjuje dr. Malačič z morske biološke postaje Piran, so zabeležene vrednosti res visoke, a iz tega ne moremo sklepati, da gre za trajno spremembo. Kaj to pomeni za morsko življenje na Jadranu? Nihanja slanosti niso tako velika, da bi ogrozila kakšno vrsto oz. združbo, saj so organizmi na nihanje slanosti prilagojeni, pa pojasnjuje dr. Mavrič.

Urška Šobak je raziskovalka lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane. Koronski čas je izkoristila in se podala na lov za recepti naših babic. Želela si je namreč tistih pravih babičinih jedi, a jih ni znala pripraviti. To se je spremenilo in zdaj si lahko pripravi več kot tisoč okusih jedi iz babičine kuhinje. Naučila se je, da se babice niso ukvarjale s tem, ali je nekaj superživilo ali ne. Skuhale so to, kar so imele.

Nedavne poplave v Nemčiji, Belgiji in drugod po Evropi so v ospredje političnih razprav znova postavile podnebno krizo. Pred hudimi poplavami in ekstremnimi vremenskimi pojavi sicer trepetajo v številnih krajih po svetu. Šest priobalnih mest pa je še posebej ogroženih zaradi ekstremnih poplav, ki postajajo že stalnica.

Ljubljanski Botanični vrt se lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas, ponosno poudarjata vodja vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak, s katerima smo se pogovarjali o tem, zakaj je Botanični vrt Univerze v Ljubljani pravi zaklad, ki pa ga žal, kot opažata, premalo cenimo. Že vrsto let se sooča s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, a se kljub temu uvršča v sam svetovni vrh med botaničnimi vrtovi. In rastline so zelo dober ambasador Slovenije, poudarjata sogovornika.

V zadnjih letih smo priča temeljiti preobrazbi avtomobilske industrije, še zlasti na področju pogonskih sklopov. Države so se namreč zavezale k zmanjšanju porabe fosilnih goriv in posledično izpustov CO2, okoljski standardi so vse strožji, elektrifikacija vozil je tako neizbežna. To je proizvajalce vozil postavilo pred velik izziv: kako izkušnjo vožnje z električnimi vozili približati zahtevnim kupcem? Morda s pomočjo novih tehnologij, ki so jo razvili inženirji formule 1.

V stavbah kulturne dediščine v Sloveniji živi 23 od 30 vrst netopirjev pri nas. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, saj so zaradi počasnega razmnoževanja izredno ogrožene. Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in tudi ljudje smo deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas se denimo netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci, zato so lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki – gvano – zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja.

Če vas zanimajo hibridni avtomobili, ste verjetno zasledili, da proizvajalci ponujajo t. i. polne hibride in priključne hibride. Toda, kaj ti izrazi pomenijo? Kakšna je razlika med obema tipoma hibridov?

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

Radi naročate hrano na dom ali v pisarno? Znanstveniki opozarjajo, da v svetovnih oceanih prednjači plastična embalaža za enkratno uporabo za hrano in pijačo. Tako kažejo rezultati zadnje obsežne raziskave, ki dokazuje, da bi morali boj proti plastični embalaži začeti pri bistvu in še bolj omejiti plastične izdelke za enkratno uporabo.

Med državami, ki se lahko pohvalijo, da prispevajo k hitrejši elektrifikaciji vozil in dostopnejši e-mobilnosti, je tudi Slovenija. V novomeškem Revozu namreč od decembra serijsko izdelujejo električni twingo, ki je že postal tretji najbolj prodajani električni avtomobil pri nas, odprli pa so tudi nov obrat za proizvodnjo in sestavo baterij za avtomobile.

Kraški ovčar je naše zadnje kinološko zlato, poudarja Blaž Vehovar, umetnik, akademski slikar, kinološki sodnik in predsednik Kluba kraških ovčarjev. Pod robustno lepoto edine slovenske avtohtone pasme, se skriva čudovita in nežna kraška duša. Je pes na precepu – vzgojimo ga lahko v pastirskega ali družinskega psa. Je ena najbolj zdravih pasem, ki pa bo potrebovala našo pomoč, da je ne izgubimo. Genetski bazen je namreč ozek in vezan na Slovenijo.

Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk, velik del pa jih konča v naravi. Zato so številna slovenska podjetja, Rotary Slovenija in posamezniki združili moči in začeli gibanje Adijoplastenka.si. Namen projekta je zmanjšati uporabo plastenk. Predstavitve projekta na Bledu se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da se gibanju pridružuje tudi predsedniška palača, kjer bodo skušali ukiniti uporabo plastenk.

Slovenija po napovedi zaprtja meja za izvoz komunalnega blata na Madžarsko v letu 2019 še vedno ni našla primerne celovite rešitve za to vrsto odpadka. Kot se je izkazalo po dveh letih neaktivnosti, so razmere izkoristili tudi ekološki kriminalci. Komunalne položnice za občane so vse višje, blato pa pogosto konča v naravi.

Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so pereč okoljski problem. Smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo. Na Tajskem so se nevladne organizacije zato lotile ambicioznega projekta, v katerem sodelujejo z lokalnimi ribiškimi skupnostmi, ki zdaj lovijo tovrstne mreže. Nekatere na koncu predelajo v zaščitno opremo proti covidu-19 ali kako drugače ponovno uporabijo.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo na taljenje ogromnega ledenika Pine na Antarktiki. Eden izmed najhitreje izginjajočih ledenikov na svetu jim zdaj povzroča še dodatne skrbi. Ledena polica na njegovem robu se namreč 'lomi na koščke', in to veliko hitreje, kot so pričakovali. Če se bo še naprej lomila s takšno hitrostjo, bi lahko to pomenilo kritičen dvig morske gladine na svetovni ravni.

Padec ravni kisika skozi čas v svetovnih jezerih dodatno ogroža sladkovodne ekosisteme in zaloge pitne vode, ugotavljajo znanstveniki. Sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Sredi aprila je Japonska sporočila, da so potrdili načrt o postopnem izpustu več kot milijon ton odpadne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi. Znanstveniki pravijo, da večjega vpliva na okolje to ne bo imelo, a okoljevarstveniki ter številne sosednje države temu nasprotujejo. Zakaj načrt zbuja skrbi?

Kako izboljšati kakovost zraka v prestolnicah? V Londonu, kjer se borijo z izjemno visoko ravnijo emisij, so uvedli več različnih nizkoemisijskih con, med njimi tudi ultranizkoemisijske cone v bližini nekaterih šol. Londonski raziskovalci zdaj spremljajo zdravje otrok na teh območjih, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima onesnažen zrak na zdravje šolarjev, ki so v obdobju intenzivne rasti, in ali so takšne cone dovolj učinkovit ukrep za izboljšanje zdravja otrok.

Dario Cortese, najbolj znan strokovnjak za divje rastline pri nas, nam je izdal nekaj nasvetov, kako lahko z naravi bolj prijaznim prehranjevanjem znižamo svoj ogljični odtis. Kot pravi, lahko z nekaj prilagoditvami ugotovimo, da živčnega drenjanja v trgovinah pravzaprav sploh ne potrebujemo. Take prehranske moči in tako bogate raznolikosti okusov, kot jih nudijo užitne divje rastline, enostavno ni moč kupiti, poudarja. V času, ko vse cveti, pa nam je seveda izdal tudi nekaj receptov za 'divje jedi', ki nam na našem krožniku ponudijo prav poseben energijski naboj.

Res je, da je bilo lani sedem odstotkov manj proizvedenih emisij, a človeški vpliv na okolje je še vedno tako velik, da se to zelo malo pozna. V velikih državah, ki so morda politično šibke in ki jih je covid-19 hudo prizadel, nastaja na okoljskem področju nepopravljiva škoda, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V Evropi nam za zdaj zaradi pandemije ne bo hudega, opustitev letalskega prometa in turizma bo kvečjemu blagodejno vplivala na naše okolje. A to nas ne sme uspavati, opozarja.

Marca letos je 300 organov 67 držav izvedlo tretjo letno akcijo 30 dni na morju, s katero odkrivajo nezakonita dejanja v povezavi z onesnaževanjem morja in rek. V 34.000 nadzorih so odkrili 1600 kršitev, je ta teden objavil Europol, ki je skupaj s Frontexom koordiniral evropski del akcije.

V Sloveniji imamo vse več trgovin, ki ponujajo del izdelkov brez embalaže, pa tudi trgovin, ki stremijo k temu, da se povsem odpovejo plastični embalaži. Po Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Kopru, Novi Gorici in drugih krajih, so zdaj prvo "zero waste" trgovino dobili tudi v Murski Soboti.

Francoski parlament je nedavno potrdil predlog o ukinitvi letalskih povezav med destinacijami znotraj države, ki jih je možno z vlakom doseči v manj kot 2,5 ura. Cilj te spremembe je zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Gre za del obsežnega svežnja ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, ki ga podpira predsednik Emmanuel Macron.

Na področju živilske industrije pospešeno razvijajo različne nadomestke mesa in beljakovin, s katerimi bi lahko zmanjšali naš vpliv na planet in posledično omilili podnebne spremembe. Finski znanstveniki razvijajo beljakovino, ki jo pridobivajo s pomočjo zraka, vode in elektrike. Ameriško podjetje pa je predstavilo svoj novi izdelek – svinjino rastlinskega izvora.

Vse več držav prepoveduje uporabo plastičnih vrečk in izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, saj se plastični mikrodelci nahajajo že praktično povsod. Za mnoge raziskovalce je tako pravi izziv iskanje alternativ, ki bi bile okolju prijaznejše, ki bi se hitro razgradile in ne bi onesnaževale okolja. Rešitve so našli v ribah, rakih, algah, sadju in rastlinah.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Čeprav ljudje stremimo k čistejšemu okolju, še vedno premalo naredimo za naravo in nakupujemo, tako kot nam je najlažje. Mlada Ljubljančana pa sta stopila iz cone udobja in uresničila svojo idejo: življenje brez embalaže. S svojim projektom pa pomagata tudi drugim, ki bi radi ustvarili čim manj odpadkov.