podnebne

Prebivalci EU, ki želijo sodelovati pri zavezi EU, da bi do leta 2030 posadili tri milijarde dodatnih dreves, se lahko od danes pridružijo spletni aplikaciji MapMyTree. Vsak, ki posadi drevo, ga lahko na aplikaciji registrira in s tem prispeva k doseganju cilja.

Tako število suš kot dolžina sušnega obdobja sta se od leta 2000 po svetu povečala za kar 29 odstotkov, je razvidno iz poročila ZN, ki so ga predstavili na petnajstem zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji v mestu Abidžan na Slonokoščeni obali.

Izsekavanje amazonskega pragozda je aprila doseglo rekordno raven. Ta mesec je bila namreč izsekana skoraj dvakrat večja površina gozdov kot aprila lani. Okoljske aktiviste skrbi, da se stopnja deforestacije v pljučih sveta stopnjuje z nezaslišano hitrostjo. To je namreč že tretji neslavni mesečni rekord letos, in to kljub zavezam svetovnih voditeljev na lanskem COP26, da bo svet ustavil deforestacijo.

Na družbenih omrežjih razburja nenavadna ideja, ki jo je navdihnila svetovna pandemija covida-19. Skupina študentov iz Velike Britanije je predstavila novo možno rešitev za zmanjšanje emisij metana, močnega toplogrednega plina, pri govedoreji. Zamislili so si, da bi lahko izpuste metana, ki jih povzroča govedo, uravnavali oziroma zmanjšali s posebnimi obraznimi maskami za govedo. Za idejo so dobili nagrado v vrednosti skoraj 60.000 evrov, ki jo bodo namenili za dodaten razvoj maske. Ideja pa je na družbenih omrežjih razburila številne uporabnike, ki poudarjajo, da je edina prava pot zmanjšanje količine mesa, ki ga zaužijemo, in ne omejevanje svobode živalim.

Nova raziskava kaže, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni.

Evropska komisija je v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, med katerimi so tudi tri slovenska: Ljubljana, Kranj in Velenje. Izbrana mesta bodo v prihodnjih letih prejela vso podporo in evropska sredstva, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. S tem pa bodo tudi drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, nevidna sestavina izdelkov, ki pristanejo v naših nakupovalnih košaricah. A ne gre le za prehranske izdelke, ampak tudi za druge predmete, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Celulozno-papirna industrija je denimo eden največjih industrijskih sektorjev na svetu in ima velik vpliv na svetovne gozdove.

Rast cen hrane in opozorila, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, odpadna hrana pa je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

Po slikoviti španski železniški liniji Maresme se potniki že več kot 170 let prevažajo iz Barcelone do Costa Brave – a koliko časa bodo potniki lahko uživali v vožnji z vlakom, ki jih popelje 'po morju'?

V teh negotovih časih, ko na trgovinskih policah zaradi strahu pred pomanjkanjem zmanjkuje olja in moke, se zdi, da je začela vsa država razmišljati o samooskrbi. Kako samooskrbni smo na ravni države in kaj je to naravno kmetovanje?

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da skoraj vsi na svetu dihajo zrak, ki ne izpolnjuje njenih standardov za kakovost zraka. Eden glavnih krivcev za onesnažen zrak so fosilna goriva, zato pozivajo k zmanjšanju njihove uporabe. Onesnažen zrak namreč povzroča težave z dihali in pretokom krvi ter je posledično vzrok za milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili.

Slovenija se ponaša z izjemno bogato naravo in zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. 56 odstotkov površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave. Imamo kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 odstotka kopnega ozemlja države, kar je največ v Evropski uniji. Zavarovana območja skupaj prekrivajo kar 14 odstotkov slovenskega ozemlja. Številnim zavarovanim območjem se bosta letos pridružila še dva parka: Regijski park Pohorje ter Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Da bi zaščitili velikonočnico, zavarovano vrsto z veliko simbolno vrednostjo za Slovenijo, prostovoljci pod okriljem PD Poljčane postavljajo celo posebno stražo. Boč v času cvetenja velikonočnice obišče okoli 4.000 obiskovalcev. Večina jih pride, da bi občudovali znanilko pomladi in uživali v naravi. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati pa številni vstopajo na rastišče in pohodijo ali odlomijo majhne popke cvetov. Težava so tudi nenadzorovane živali, ki prosto vstopajo na območje in celo jedo cvetove velikonočnice, razlaga Janko Kovačič iz PD Poljčane.

Na plaži v avstralskem Novem Južnem Walesu so mimoidoči naleteli na srce parajoč prizor. Na kopno je naplavilo poginulo želvo velikanko oziroma orjaško usnjačo. Oblasti menijo, da bi lahko bila smrt ogrožene vrste želve posledica močnega deževja, ki so ga povzročile podnebne spremembe. Zaradi tega je namreč v ocean naplavilo še več plastičnih odpadkov, ki jih lahko želve zamenjajo za hrano.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.

Satelitski posnetki kažejo, da je ledena polica Conger na Antarktiki popolnoma razpadla. Nasini znanstveniki pri tem svarijo, da je popoln propad ledene police, velike kot Rim, v času nenavadno visokih temperatur na Antarktiki, opozorilni znak pred tem, kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Polica se je sicer že prej počasi sesedala, rekordne temperature pa so proces najverjetneje spodbudile, ugotavljajo znanstveniki, a da bi povezanost potrdili, morajo narediti še dodatne raziskave.

Paradižnik, maline, jagode, česen, čebula, buče, špinača, kumare, melancane, redkvice, koleraba, čiliji, solata in paprike. Vonj po žajblju, meti, drobnjaku, pehtranu, melisi, ameriškem slamniku, ognjiču ... To je v sezoni podoba skupnostnega vrta v Litiji, ki je v tem letnem času še malce neurejen, a po maju, ko pridni prostovoljci poprimejo za lopate in motike, začne pridobivati sijaj. Sprva so želeli v okviru projekta višek pridelkov prodajati tudi na trgu, a kmalu se je izkazalo, da zahteva pridelava hrane v tolikšnih količinah, kot so si zastavili, precej več časa, znanja in pridnih rok, zato so se prilagodili in filozofijo spremenili v "Kar se posadi – to se razdeli". Vsak, ki je vključen ter obdeluje vrt in ga soustvarja, dobi tudi delež pridelane hrane.

Ob začetku svetovne pandemije, ko se je letalski promet praktično ustavil, se je na nebu okrepil poseben fenomen. Nebo so začela pogosteje preletavati prazna oziroma skoraj prazna letala. Kot so izračunali pri Greenpeacu, so t. i. leti duhov nad evropskim nebom ustvarili povsem nepotrebnih 2,1 milijona ton CO2, da bi letalski prevozniki zavarovali svoje slote na zanje pomembnejših letališčih. "Napol prazna letala, ki vzletajo in pristajajo zgolj zato, da letalske družbe obdržijo svoja mesta na strateško pomembnih letališčih, so najočitnejši pokazatelj dekadence in ležernosti, s katero se lotevamo podnebne krize," ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Leta 2007 je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči. Rodila se je ena najbolj prepoznavnih okoljskih akcij, ki so jo poimenovali Ura za Zemljo. Nastala je iz obupa ljudi nad neaktivnostjo odločevalcev za zaščito planeta in z željo, da bi obup na svetu zamenjalo upanje za okolju bolj prijazno prihodnost. Danes se Uri za Zemljo pridružuje več kot 190 držav. Tudi sami ste lahko simbolično ugasnili luč in se zavezali k bolj odgovornemu ravnanju z našim planetom.

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost pripravlja pet podnebnih skupščin, ki bodo priprava za vseslovenske podnebne štrajke 25. marca. Ena skupščina bo v Mariboru, dve v Ljubljani, ena v Kopru in ena prek spleta za vse, ki se skupščin ne bodo mogli udeležiti v živo, so ta teden zapisali v sporočilu za javnost.

Evropska mesta niso na dobri poti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa, svari novo poročilo kampanje Clean Cities. To ogroža uresničevanje politik EU za blaženje podnebnih sprememb, zaradi onesnaženega mestnega zraka pa bo število obolelih in umrlih še naprej (pre)veliko, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Ljubljana se je med 36 mesti iz 16 evropskih držav znašla na 28. mestu. Največja težava v prestolnici je tako še vedno onesnaženost zraka.

Novo poročilo Programa ZN za okolje (UNEP) svari pred tem, da se bo število gozdnih požarov do leta 2050 povečalo kar za tretjino, do konca stoletja pa za polovico. Kot svarijo, bodo v nevarnosti pred ognjenimi zublji po novem tudi območja, ki doslej še niso bila prizadeta, celo Arktika, kjer se doslej z nevarnostjo gozdnih požarov še niso soočali.

Ameriški obali, katere deli so že močno izpostavljeni tveganju zaradi naraščajoče morske gladine, grozi še občutnejši dvig. V naslednjih 30 letih lahko v ZDA pričakujejo dvig morske gladine vse do 30 centimetrov, kar je enako skupnemu dvigu morske gladine v celotnem preteklem stoletju, ugotavlja nedavno vladno poročilo ZDA. Kot svarijo, oceani, ki obkrožajo ZDA, naraščajo hitreje od svetovnega povprečja, kar bi lahko povzročilo dramatično povečanje števila ljudi, ki jim grozi tveganje zaradi poplavljanja morja.

Led z Mount Everesta je potreboval kar 2000 let, da se je akumuliral, stalil pa se je v le 25 letih, kažejo ugotovitve znanstvenikov. Led na najvišjem ledeniku Everesta South Col, se je skrčil kar osemdesetkrat hitreje, kot je potreboval, da se je akumuliral, in znanstveniki ocenjujejo to za zadnji alarm za človeštvo, da se zbudi in ukrepa.

Če ne bomo ustavili emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, bo v prihodnosti le še ena od sedaj 21 lokacij sposobna gostiti zimske olimpijske igre. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, naraščajoče temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, pomenijo negotovo prihodnost za priljubljeni zimski spektakel športnih navdušencev. Težko bo namreč najti primerna mesta, ki bodo lahko zagotovila dovolj ledu in snega za izvedbo takšnega dogodka. Umetni sneg, ki se ga v velikih količinah poslužujejo tudi v Pekingu, za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je njegova uporaba z okoljskega vidika sporna.

Kljub težavam na poti je Toli končno prispel v Peking. Delček Triglavskega ledenika se bo zdaj v olimpijski vasi pred očmi javnosti stalil v ledeniško vodo in tako svetu predal sporočilo o vedno bolj pereči podnebni krizi, ki spodbuja taljenje ledenikov, kar bo imelo za planet katastrofalne posledice. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Analiza ledu Triglavskega ledenika, ki sledi, bo tako ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji.

Znate navesti kakšno mokrišče v svoji okolici? To so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Najpogosteje jih poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune in poplavne ravnice rek. Boljše poznavanje mokrišč v naši okolici pripomore k razumevanju pomembne vloge, ki jih imajo za ljudi in naravo. Zato vsako leto 2. februarja obeležujemo dan mokrišč.

Številne letalske družbe so zadnja leta eksperimentirale z različnimi bolj ali manj trajnostnimi alternativnimi gorivi, a sintetični kerozin je relativno nov. Lahko je dobra rešitev za razogljičenje letalstva, če je proizveden iz zelenega vodika, ki je nato kombiniran z ogljikovim dioksidom, zajetim iz ozračja, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. A pozor, leta 2019 so t. i. trajnostna goriva predstavljala manj kot 0,1 odstotka goriva, ki so ga uporabile letalske družbe. Letenje kljub novih vrstam goriva ostaja sporno, saj bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti, poudarjajo v Focusu, kjer ponazarjajo, da le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 % emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo.