podnebne

Številni Avstralci so dobesedno skakali od veselja, ko so se nad območjem, ki ga že več mesecev pestijo obsežni požari, zgrnili oblaki in je padel dež. V Novem Južnem Walesu je nek kmet posnel svojo neizmerno radost in hvaležnost medtem ko je hodil po dežju. Posnetek, ki ga je na družbenih medijih delil njegov sin, je takoj postal spletni hit.

Na jugu Avstralije še vedno divjajo gozdni požari. Medtem je zvezna okoljska ministrica sporočila, da bi po ocenah v avstralski zvezni državi Novi Južni Wales zaradi požarov lahko poginila kar tretjina koal.

Podnebne spremembe bi do leta 2050 lahko gospodarstvu povzročile za približno 7000 milijard evrov škode, kaže najnovejše poročilo organizacije Economist Intelligence Unit (EIU). Suše, poplave in manjši pridelek bi lahko ogrozile gospodarsko rast, pa tudi poškodovale infrastrukturo, opozarja poročilo.

Več kot 100 slovenskih strokovnjakov, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, v odprtem pismu zahteva sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Slovenija ima med državami Evropske unije eno najslabših podnebnih strategij, ki nikakor ni v skladu z zastavljenimi cilji Pariškega podnebnega sporazuma.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Na tisoče sestradanih živali, družinske kmetije na robu propada. Več kot pol milijona ljudi z vodo oskrbujejo cisterne. Kjer je bila še pred dvema letoma reka, je danes suho korito. Zaradi podnebnih sprememb v čilski dolini reke La Ligua že desetletje zaznavajo upadanje padavin. Še tisto malo vode, ki je ostala, pa porabijo za pridelavo avokada.

Množica podnebnih aktivistov se je simbolično poslovila od švicarskega ledenika, ki bo zaradi globalnega segrevanja do leta 2030 popolnoma izginil.

Obdobje med letoma 2015 in 2019 je bila najtoplejša petletka, odkar so pred 150 leti začeli beležiti temperature, je svetovna meteorološka organizacija (WMO) zapisala v svojem poročilu. Povprečne temperature so bile za 0,2 stopinje Celzija višje kot v prejšnjih petih letih in za 1,1 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju.

Vlada nemške kanclerke Angele Merkel namerava do leta 2030 za podnebne ukrepe nameniti 100 milijard evrov, kaže osnutek podnebnega načrta, o katerem bo govorila koalicija. Paket podnebnih ukrepov med drugim predvideva nove kvote električnih vozil in prepoved ogrevanja na kurilna olja do 2030.

Okoljevarstvene in druge organizacije, med njimi čebelarska zveza in zveza društev upokojencev, so na vlado naslovile nujni poziv, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. Doslej je poziv podpisalo 179 organizacij in več kot 8000 posameznikov.

Švedska najstnica, ki se še vedno mudi na svoji aktivistični turneji po ZDA, je ameriškim politikom očitala, da si ne prizadevajo dovolj, da bi ustavili podnebne spremembe. Ne kujte me v zvezde, ampak ukrepajte, je pozvala kongresnike. Najnovejše meritve namreč kažejo, da emisij toplogrednih plinov povzročajo še hitrejše globalno segrevanje, kot so predvidevali doslej.

Ministrstvo za okolje in prostor je v enomesečno javno obravnavo podalo predlog zakona o podnebni politiki, katerega glavni cilj je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050.

Slovenci presegamo evropsko povprečje, ko govorimo o ukrepanju proti podnebnim spremembam, kažejo zadnje raziskave Eurobarometra. Kar 82 odstotkov vprašanih redno ločuje odpadke in se trudi, da jih zmanjšuje.

Nemčija mora po mnenju kanclerke Angele Merkel sprejeti, da je boj proti podnebnim spremembam nujen in da je treba sprejeti ukrepe, ki pa bodo terjali tudi denar. "Če želimo zaščititi podnebje, nas bo to stalo, a ta denar bo šel v dober namen," je izpostavila v razpravi o državnem proračunu v parlamentu.

Slovenski letalec in raziskovalec Lenarčič je z ekipo predstavil rezultate najnovejših raziskav, ki jih je opravil na območju severno od Barcelone in nad Ciprom, ob tem pa znova opozoril na posledice podnebnih sprememb. Minister Zajc meni, da ravno projekti, kot je Lenarčičev, pomagajo pri razumevanju tega procesa v javnosti.

Več tisoč ljudi še vedno prebiva na indijskem otoku Ghoramara, ki se je v zadnjih letih skrčil na le 4,5 kvadratnega kilometra površine. Gre namreč za enega od nizkoležečih izginjajočih otokov v območju Sundarbansa, ki se nahaja v delti Gangesa, Bhramaputre in Meghna.

Če človeštvo ne bo drastično zmanjšalo izpustov toplogrednih plinov, bo taljenje ledenikov do konca stoletja povzročilo občutno zvišanje gladine oceanov in več sto milijonov ljudi prisililo v selitev, kaže osnutek poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Strokovnjaki svarijo tudi pred hitrim taljenjem permafrosta.

Slovenija bi morala do konca leta v Bruselj poslati načrt o tem, kako bo v naslednjih 10 letih dosegla cilje za zmanjševanje svojega vpliva na podnebne spremembe. Toda, zdaj je jasno, da bo dokument imel kar nekaj zamude, saj je še vedno v pripravi.

Gorijo 'pljuča Zemlje'. Požari v Amazoniji so letos med najhujšimi v moderni zgodovini, a žal ne gori le tam. Sistem za opozarjanje o gozdnih požarih je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov. S klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o kompleksnih posledicah požarov in o tem, kakšni ukrepi na mednarodni ravni so potrebni, da ustavimo ognjene zublje, ki neusmiljeno goltajo neokrnjene ekosisteme na Zemlji.

Celo na Arktiki 'snežijo' delci mikroplastike. Ti s snegom padejo z neba in onesnažujejo Arktiko. Znanstvenike je šokiralo veliko število plastičnih delcev, ki so jih odkrili pri analizi vzorcev snega. To pomeni, da najverjetneje celo na območju, za katerega smo verjeli, da je eno izmed najbolj neokrnjenih na svetu, ljudje že vdihujejo mikroplastiko iz zraka.

Toplogredni plini, ki se sproščajo v ozračje, so v letu 2018 dosegli rekordno raven, h globalnem segrevanju pa prispevajo kar 43% več kot so leta 1990, je razvidno iz novega poročila ameriškega meteorološkega društva. Pri nastanku poročila je sodelovalo kar 475 znanstvenikov.

Skoraj četrtina svetovnega prebivalstva v skupno 17 državah bi lahko v primeru močno povečanega povpraševanja po vodi ali suše za nekaj časa ostalo povsem brez vode, v študiji opozarja neprofitna organizacija World Resources Institute. V Sloveniji je tveganje nizko, a obstaja.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

Vročinski val, ki je minuli teden zrušil vročinske rekorde v petih evropskih državah, se zdaj zadržuje nad Grenlandijo in pospešuje taljenje otoške ledene plošče. Talilo naj bi se je že prek 50 odstotkov. Posledica bodo velike izgube ledu na Arktiki, pa dvig morske gladine, ki ima lahko usodne posledice.

Na Arktiki ter sosednjih regijah je evropski sistem nadzora ozračja Cams zaznal največje število gozdnih požarov doslej. Gori tudi na Aljaski ter v Kanadi in Sibiriji. Število požarov je štirikrat večje kot lani. Strokovnjaki to med drugim pripisujejo naraščajočim temperaturam ozračja.

Znanstveniki so v času, ko se Evropa sooča že z drugim vročinskim valom v mesecu dni, objavili analize temperaturnih trendov v zadnjih dveh tisočletjih, ki kažejo, da so svetovne temperature v drugem delu 20. stoletja rasle hitreje kot kadarkoli, in s tem na laž postavil tiste, ki zanikajo podnebne spremembe.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Prihodnost temelji na trajnostnem razvoju, h kateremu pa moramo stremeti vsi: tako posamezniki, kot podjetja in družba nasploh. Le tako bomo lahko zmanjšali ogljični odtis in razbremenili naše okolje ter našim zanamcem zagotovili bivanje v čistem in prijetnem okolju.

Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Ameriške, nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu.