podatki

Že zmerno segrevanje Sredozemskega morja bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskim ekosistemom, opozarjajo znanstveniki. Grožnjo sredozemlju pa ne predstavlja le višja temperatura temveč tudi druge posledice globalnega segrevanja – zakisljevanje in dvig morske gladine. Vse to predstavlja tveganje za biotsko raznovrstnost in ribje populacije.

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Antarktika, eden nekoč najbolj nedotaknjenih kotičkov sveta, je vedno bolj onesnažena. Razlog pa vedno večji človeški ogljični odtis. Nove raziskave namreč kažejo, da je človeška dejavnost močno povečala onesnaženost tega dragocenega in krhkega ekosistema. Turisti se namreč vedno pogosteje odpravljajo po pustolovščine, pri tem pa povzročajo pritisk na ekosistem.

Hrvaški znanstveniki so na skoraj dva metra dolgega sinjega modrega morskega psa namestili satelitski oddajnik. Ta bo strogo zaščiteno vrsto v okviru raziskav vrst morskih psov v Jadranu spremljal pol leta. Po tem si znanstveniki obetajo, da bo oddajnik prinesel dragocene podatke o doslej slabo raziskanem gibanju tega veličastnega morskega bitja v sredozemskih vodah.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Na slovenski obali poteka prav posebna operacija. Poimenovali so jo slastna invazija. Tudi pri nas sta se namreč začeli širiti požrešna modra rakovica in riba skakavka. To je agresivna plenilska riba z močnimi zobmi. V Sredozemlju napada predvsem manjše pelagične, vendar tudi ostale ribe in lahko povzroča škodo v ribolovnih orodjih, tako da pregrizne mreže, poškoduje ulov. Ti, kot se je izkazalo v tujini, pomenita grožnjo nekaterim domačim vrstam. A zoperstavili se jima bodo na prav poseben način. Modra rakovica in skakavka bosta pristali v brodetu, na krožnikih skupaj s fuži, v polpetih ...

Od danes živimo na račun prihodnosti. Obeležujemo namreč svetovni dan ekološkega dolga – točko v letu, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. In to točko smo letos dosegli kar osem dni prej kot lani. Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta, čeprav bi za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti morali živeti v okviru pol planeta. Slovenija pa je z ekološkim zadolževanjem pričela že aprila. Letošnji datum tako znova razkriva zaskrbljujoče dejstvo: potrebe ljudi že dolgo presegajo zmožnosti planeta, da jih vzdržuje.

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Karta temperatur Sredozemskega morja je rdeča. Znanstvenike skrbi intenzivni morski vročinski val, ki ima lahko številne posledice za morsko življenje. Tako močni in vztrajni morski vročinski valovi bi lahko v prihodnosti uničili življenje v Sredozemskem morju, se bojijo.

Ekstremna vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov. Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Ornitologe je razburila odločitev Evropske Unije, da znova dovoli lov na divje grlice v Španiji, Franciji in Italiji. Divja grlica je namreč vrsta, ki je na globalni ravni še vedno zelo ranljiva in še vedno obstaja tveganje za njeno izumrtje. Lovci so to odločitev pozdravili, a društva za zaščito ptic močno nasprotujejo takšni odločitvi. Označili so jo za kratkovidno in nepremišljeno. Pod streli bo zdaj lahko padlo 132.000 grlic.

Ekstremna vročina ima lahko večji vpliv na biološko staranje, kot nezdravi razvadi, kot sta kajenje in pitje alkohola, kažejo raziskave. Ker podnebne spremembe spodbujajo naraščajoče temperature po vsem svetu, nova študija opozarja, da bi ekstremna vročina lahko pospešila proces staranja pri starejših odraslih.

Verjetno ste že neštetokrat slišali, da zapirajte vodo med umivanjem zob. Kateri pa so še drugi načini varčevanja z vodo, ki lahko prihranijo zavidljivo število litrov tekočega bogastva, pa jih morda še ne poznate ali nanje preprosto ne pomislite?

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija. Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Indijski novinar se je povzpel na vrh gore smeti v Delhiju. Nagnusen smrad, oteženo dihanje, strupen okus, opisuje počutje ob osvojitvi umazane gore. S tem je želel pritegniti pozornost na enega najbolj umazanih okoljskih problemov v državi. Največja gora smeti v Indiji namreč počasi, a vztrajno zastruplja okoliške prebivalce. Strupi, ki odtekajo iz nagrmadenih odpadkov, v telesa prebivalcev vstopajo skozi zrak in vodo in tako slabijo njihov imunski sistem.

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Kljub pozivom, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

"Semena so bogastvo naroda in dežele, ki ji pripadajo. Zato zavedni ljudje po Sloveniji zbirajo avtohtona semena, jih pridelujejo po načinu naših prednikov in simbolično podarjajo kot nadaljevanje tradicije ter širijo semena in znanja. V Sloveniji smo izgubili že 80% avtohtonih semen, zato vsako ohranjeno in posajeno seme šteje," opozarja Irena Rotar iz Ekoci. Tudi letos Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. Pri aktivnostih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami.

Za nami je leto vremenskih rekordov. Kaj pa prinaša prihodnost? Agencija za okolje je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21.stoletja. Vse kaže, da nas čaka pestro dogajanje. Število vročih dni se bo povečalo, klimatologi napovedujejo več padavin v obliki nalivov in precej skromnejšo snežno odejo.

Novo poročilo organizacije Christian Aid je pokazalo, da so se leta 2024 v Evropi zgodile tri od 10 najdražjih podnebnih nesreč leta. Glede na novo poročilo je bilo vseh deset finančno najdražjih podnebnih nesreč leta 2024.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Z našim hišnim vremenarjem Rokom Nosanom smo se pogovarjali o tem, zakaj je tako težko napovedati, ali bo snežilo in kako debela snežna odeja nas bo pričakala. Pojasnil je tudi, da je trend zmanjševanja snega v Sloveniji zelo izrazit. Danes zapade za skoraj polovico manj snega, kot ga je zapadlo pred 50 leti, ponazori. Količina snega in trajanje snežne odeje v nižinah bosta to zimo najverjetneje ostala pod 30-letnim povprečjem, napoveduje Nosan.

Ko je leta 1815 leti izbruhnil ognjenik Tambora, je svet zajela katastrofalna lakota. Oblak vulkanskega pepela in plinov se je dvigal do 50 kilometrov visoko, zaradi česar so se temperature po svetu v povprečju znižale od 0,4 do 0,7 stopinj Celzija. Sledilo je leto brez poletja. In znanstveniki svarijo pred možnostjo novega izbruha velikega obsega. Možnost za to je 1:6, svari podnebni znanstvenik Markus Stoffel iz Univerze v Ženevi.