podatki

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

V Evropi je leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, kažejo analize Evropske agencije za okolje. A pot do izpolnjevanja te smernice je še dolga. Po podatkih Arsa so te smernice za kakovost zraka po večini strožje od evropske zakonodaje in pri nas jih že zdaj za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo.

Občutna podražitev energentov bo prizadela marsikatero gospodinjstvo v Sloveniji in številni zaradi višjih cen doživljajo stisko. A prava cena energenta ni le tista na položnici. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno sedem milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM 2,5. Je tudi ključni dejavnik tveganja za nastanek raka. Najcenejši energent pa kljub podražitvi še vedno ostaja les, izgorevanje neposušenega lesa v neučinkovitih kurilnih napravah pa povzroči veliko emisijo delcev v zrak. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike pa je silno škodljivo. Kot pravijo na Arsu, je najbolj optimalna izbira dobro toplotno izolirana stavba ogrevana s toplotno črpalko, električna energija za njeno delovanje pa je pridobljena iz obnovljivih virov energije.

Kalifornijske oblasti so sporočile, da so ognjeni zublji zadnji dve leti terjali vsaj 10.000 najvišjih in najstarejših dreves na svetu. V Kaliforniji je divjanje gozdnih požarov močno prizadelo velikanske sekvoje. Ker so izjemnega pomena za planet in pomembna naravna dediščina, so jih v nacionalnem parku Sequoia to poletje gasilci reševali celo z ognjevarnimi odejami. Končna črna statistika pa: ogenj je samo v dveh letih po ocenah uničil več kot tretjino populacije sekvoj, uničujoči plameni so letos pogoltnili med 2261 do 3637 mogočnih dreves, leto prej pa približno 7000.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Na otočju se razprostirajo dolge bele plaže, ki so raj za turiste. A kako dolgo bomo še lahko občudovali to podobo? Maldive namreč ogrožajo podnebne spremembe. V Glasgowu te dni poteka podnebna konferenca, na kateri bodo svetovni voditelji določili, kakšna prihodnost čaka naš planet. Kot je na odprtju izpostavil sir David Attenborough, tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, te najbolj občutijo. In dokaz za to so Maldivi, ki se potapljajo.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

V zadnjih letih po Sloveniji navadna bukev, najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, progresivno hira. Za zdaj raziskovalci še ne poznajo razloga. Procesa hiranja bukve v slovenskih gozdovih zelo verjetno ne moremo več zaustaviti, še posebej če ga umestimo v dolgoročne napovedi podnebnih sprememb. "Če bi želeli omiliti proces hiranja bukve, bi se moral ves svet takoj vzajemno odzvati na podnebne spremembe in problematiko invazivnih tujerodnih vrst," poudarja dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Zaradi podnebnih sprememb Zemlja v zadnjih treh letih odbija manj svetlobe kot običajno. To pomeni, da absorbira še več sončne toplote, kar naš planet dodatno segreva.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, pa je s svežimi podatki v teh dneh opozorila Evropska agencija za okolje.

Voda je vir življenja. Zato je spremljanje kopičenja odpadkov v vodnih ekosistemih nujno za ohranjanje čistega okolja, saj nam omogoča hitro ukrepanje v primeru onesnaženosti. In če onesnaženost morja s plastiko in umetnimi vlakni znanstveniki in okoljevarstveniki že dlje časa spremljajo, pa je tovrstnih raziskav o stanju jezer bolj malo. Znanstveniki so zato analizirali količino mikroplastike v 67 evropskih jezerih, med njimi tudi v Blejskem jezeru. Ugotovili so, da je mikroplastike v jezerih več, kot so sprva predvidevali.

Znani so prvi rezultati spomladanskega vzorčenja v projektu Pirati plastike in primerjava s podatki iz Nemčije. Izkazalo se je, da je z mikroplastiko najbolj onesnažena Sava. Sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani in Kamniška Bistrica v Domžalah.

V lanskem letu so po svetu zabeležili rekordno število umorov ljudi, ki so se zavzemali za ohranitev svojega okolja in narave. Več kot 200 ljudi je bilo namreč ubitih, medtem ko so skušali preprečiti posege v gozdove, reke in druge ekosisteme.

Avstrijski statistični urad je sporočil, da je bilo v tej državi avgusta prvič registriranih več avtomobilov na hibridni in električni pogon kot pa takšnih, ki jih poganjata dizel ali bencin. Sicer pa je na splošno nekoliko upadel delež lastništva avtomobilov.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Nekoč eno največjih jezer na Bližnjem vzhodu in drugo največje slano jezero na svetu se je v zadnjih desetletjih skrčilo za več kot polovico. Razlogov je več, med njimi pa prevladujeta neprimerno ravnanje z vodnimi viri in podnebne spremembe. Pred leti so sicer začeli z zaščitnimi ukrepi, a regijo znova pesti huda suša, ki stanje le še poslabšuje.

Letošnji julij, ko smo tudi v Evropi zabeležili številne ekstremne vremenske pojave – katastrofalne poplave, vročinske valove in požare – je tudi najtoplejši mesec v zgodovini meritev doslej. Globalna temperatura v letošnjem juliju je bila najvišja v mesecu juliju v 142 letih meritev, kažejo sveži podatki Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da lahko podnebne spremembe upočasnimo s pomočjo 'prehranjevanja za okolje'. Manj mesa in mlečnih izdelkov na krožnikih je lahko ena izmed osebnih odločitev, ki pripomore k reševanju okoljske krize, v kateri smo se znašli. Število Zemljanov narašča, s tem pa tudi povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih. Mnoga podjetja so tako svojo priložnost našla v vzgoji okolju 'prijaznejšega mesa' in beljakovin iz epruvete. Bo naš nakupovalni voziček kmalu videti drugače?

Medalje, ki se letos svetijo na prsih neverjetnih olimpijcev, so, kot poudarjajo Japonci, ne le redke in prestižne, ampak tudi trajnostne. V posebnem projektu so namreč zbirali donacije odsluženih elektronskih naprav, kot so pametni telefoni in prenosniki, da bi jim podarili novo življenje, ki bi si ga zagotovo želeli. Vse prestižne medalje so bile narejene iz kovin, ki so jih pridobili iz več kot šest milijonov doniranih naprav.

Na globalni ravni smo doslej reciklirali manj kot deset odstotkov vse proizvedene plastike. Prebujajo pa se nove podjetniške pobude, ki razvijajo trajnostne rešitve, ki nadomeščajo plastiko, hkrati pa naslavljajo še druge okoljske probleme. V juliju, ko poteka projekt 'Brez plastike', smo zbrali nekaj zanimivih podjetniških idej in spodbud, s pomočjo katerih bi lahko zmanjšali porabo plastike.

Zmanjševanje izpustov CO2 je nujno, če želimo omiliti podnebne spremembe. Ne moremo se namreč zanašati na to, da bo narava sama iz ozračja odstranila presežke emisij. Zaradi številnih gozdnih požarov je namreč ravno obratno. Amazonski deževni gozd namreč v zadnjih letih proizvede kar trikrat več izpustov CO2, kot ga je sposoben absorbirati, je pokazala nova raziskava brazilskih znanstvenikov.

V Sloveniji je še 1.578 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi. Trda voda, ki jo imamo v Sloveniji, na takšnih ceveh naredi oblogo in preprečuje izločanje azbestnih vlaken v vodo. Dokler so cevi nepoškodovane in če so obložene z vodnim kamnom, ni nevarnosti, če so azbestne cevi stare in se njihova življenjska doba izteka, pa se pojavljajo poškodbe, ki lahko predstavljajo tveganje. Dokazov, da bi azbestna vlakna, zaužita s pitno vodo, povzročala škodljive učinke na zdravje, ni, saj je to še vedno predmet raziskav. A na NIJZ dodajajo, da zagovarjajo načelo previdnosti, saj so azbestna vlakna toksična in dokazano rakotvorna. Na vodovodih z azbestnimi cevmi je treba po določenem terminskem planu in prioritetah te cevi čim prej nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov.

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

Radi naročate hrano na dom ali v pisarno? Znanstveniki opozarjajo, da v svetovnih oceanih prednjači plastična embalaža za enkratno uporabo za hrano in pijačo. Tako kažejo rezultati zadnje obsežne raziskave, ki dokazuje, da bi morali boj proti plastični embalaži začeti pri bistvu in še bolj omejiti plastične izdelke za enkratno uporabo.

Nova raziskava EEA prinaša zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM delci 2,5. glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Najmanj onesnažen zrak s PM delci je v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem.  Najbolj onesnažen pa je po pričakovanjih v mestih vzhodne Evrope, kjer je glavni energent še vedno premog. Najbolj onesnažena mesta na lestvici so Nowy Sącz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Si lahko predstavljate, da se v vašem kraju ne bi slišalo glasnega hrumenja avtomobilov? Takšen kotiček v Evropi že obstaja. In s tem ne mislimo na prepoved vozil, pač pa na kraj, kjer čisto vsi prebivalci uporabljajo zgolj električna vozila. Vasica Appy v departmaju Ariège na jugozahodu Francije je namreč postala prva vasica v Franciji, kjer 100 odstotkov prebivalcev uporablja električne avtomobile.