planet

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Arktiko je ta teden zajelo nenavadno toplo vreme. V nedeljo je bila celotna Arktika v povprečju za kar 6,4 stopinje Celzija toplejša od povprečne temperature med letoma 1979 in 2000, računalniški modeli pa so v ponedeljek pokazali, da je to povprečje verjetno za kar 5,9 stopinje Celzija toplejše od običajnega, piše AP.

Nova raziskava razkriva zaskrbljujoč obseg izgubljene ribiške opreme v svetovnih oceanih. Izgubljene mreže, vrvice in trnki leta ogrožajo živali, ko lebdijo v oceanu, se potopijo na morsko dno ali jih naplavi na obalo. Kot kažejo rezultati najobsežnejše raziskave na to temo doslej, se v oceanih vsako leto izgubi toliko t. i. mrež duhov, da bi, če bi jih razprostrli, lahko 18-krat obkrožili Zemljo.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Verni Američani manj verjamejo v podnebne spremembe kot tisti, ki niso verni, je pokazala javnomnenjska raziskava. Večinoma namreč verjamejo, da bo Bog poskrbel za podnebje.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

Svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti, svarijo znanstveniki v novem poročilu. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo znanstveniki. V Egiptu so na COP27 zbrani svetovni voditelji, ki razpravljajo o tem, kako rešiti svet pred posledicami podnebnih sprememb.

Hrana se je lani v povprečju podražila za približno 15 odstotkov. Za košarice s hrano slovenska gospodinjstva odštejejo več kot desetino svojih prihodkov, a še vedno manj od povprečja EU, ugotavlja statistični urad. "Šele ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in zastrupili zadnjo reko, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti, pa sicer pravi pregovor avtohtonih prebivalcev ameriške celine, ki ob svetovnem dnevu hrane še posebej odmeva. Za pridobivanje hrane namreč porabimo kar polovico biokapacitete Zemlje. Recept za rešitev našega planeta je tako v resnici tudi v naših rokah. Če bo na naših krožnikih več lokalne, sveže, nepredelane hrane in v naših koših manj odpadne hrane, bo to zagotovo dober in okusen začetek.

Podelitev zakonskih pravic in zaščite nečloveškim entitetam, kot so živali, drevesa in reke, je ključnega pomena, če se želijo države spoprijeti s podnebnimi zlomi in izgubo biotske raznovrstnosti, menijo raziskovalci britanske pravne družbe (angl. Law society). S tem bi, tako navajajo v poročilu, naravi dali večjo vlogo pri sprejemanju pomembnih odločitev, lažje ocenili preteklo oškodovanje ekosistemov in ponudili globlje razumevanje inovacij v biotehnologiji.

Tretjino pridelane hrane v svetu se zavrže. Samo v Sloveniji smo je lani zavrgli za več kot 140.000 ton, od tega je bilo okoli 40 odstotkov hrane še užitne. Gre za podatek, ki ga je treba spremeniti in do hrane razviti skrben odnos, je poudarila ministrica Šinko.

Najnovejše poročilo o stanju planeta potrjuje, da netrajnostna človeška dejavnost potiska naravne sisteme, ki podpirajo življenje na Zemlji, na rob. Če ste stari 50 let, so bile ob vašem rojstvu na svetu populacije prostoživečih živali v povprečju za 69 odstotkov večje, kot so danes. Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato so potrebne nujne spremembe, ki bodo ustavile uničevanje biotske raznovrstnosti.

Vlada Nove Zelandije je razburila s predlogom obdavčitve na toplogredne pline, ki se sproščajo kot posledica iztrebljanja in spahovanja goveda. Kot pojasnjujejo, je to del načrta za boj s podnebnimi spremembami. Šlo bi za prvi takšen ukrep doslej, pravijo odločevalci, ki kmetom svetujejo, da lahko ta strošek pokrijejo tako, da posledično zaračunajo več za okolju prijaznejše izdelke.

Svet je priča zaskrbljujočemu izbruhu vremenskih katastrof. Zdaj ni več dvoma, da je to šele začetek mračnega davka, ki ga bodo podnebne spremembe zahtevale v prihodnjih desetletjih. Medtem ko se svetovni voditelji trudijo oblikovati in sprejeti politike, ki bi upočasnile segrevanje ozračja in ublažile njegove posledice, bo konferenca Združenih narodov COP27 o podnebnih spremembah v Sharm El-Sheikhu v Egiptu nov preizkus uskladitve podnebnih ciljev, že sedemindvajseti pod sponzorstvom enega največjih svetovnih onesnaževalcev.

Hrana ima velik ogljični odtis, sistem z njeno oskrbo pa je vse prej kot vzdržen. "Kaj jemo, je ključno v boju proti podnebnim spremembam," poudarja Nika Tavčar iz fundacije Umanotera. Zato podnebne krize ne moremo nasloviti brez radikalnih sprememb pri oskrbi s hrano.

Taljenje ogromnih ledenih območij, spremembe v oceanskih tokovih in segrevanje območij s permafrostom so morda že presegli točko nepopravljivih sprememb. Po obsežni študiji je podnebna kriza pripeljala svet na rob številnih 'katastrofalnih' prelomnih točk. Kaže, da je pet nevarnih prelomnih točk morda že preseženih zaradi globalnega segrevanja za 1,1 stopinje Celzija, ki ga je doslej povzročilo človeštvo.

Znanstveniki so odkrili, da žuželke lahko spremenimo v okuse, podobne mesu, kar pomaga zagotoviti okolju prijaznejšo alternativo tradicionalnim mesnim jedem. Raziskovalci so s sladkorjem kuhali mokaste črve, ličinko hrošča rumenega mokarja, in odkrili, da je rezultat mesu podoben okus, ki bi ga lahko uporabili kot nadomestni vir beljakovin. Meso v osnovi namreč ni nič drugega kot voda, maščoba in beljakovine.

Nova raziskava potrjuje, da svetovni gozdovi pripomorejo veliko več k spopadanju s podnebno krizo, kot je le skladiščenje ogljika. Kot kažejo novi podatki, svetovni gozdovi namreč prispevajo k temu, da je na Zemlji v povprečju vsaj pol stopinje Celzija hladneje, kar precej pripomore v boju s podnebnimi spremembami, piše Guardian. Svetovni gozdovi imajo tako kompleksno vlogo, saj vplivajo tako na svetovne kot lokalne temperature, ugotavljajo raziskovalci.

Izpusti toplogrednih plinov, zakisanje svetovnih oceanov, izsekavanje amazonskega pragozda. Nova študija, ki spremlja vitalne znake planeta, je pokazala, da se številni ključni kazalniki svetovne podnebne krize poslabšujejo in bodisi približujejo prelomnim točkam bodisi jih presegajo. Znanstveniki zato zahtevajo takojšnje in drastično zmanjšanje nevarnih kratkotrajnih toplogrednih plinov, zlasti metana.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

V Umanoteri so se letos lotili izračuna ogljičnega odtisa turistične destinacije Postojna za leto 2021 zaradi prevozov turistov. Upoštevali so emisije toplogrednih plinov zaradi prihodov tujih in domačih turistov na destinacijo ter prevozov turistov po destinaciji z lastnimi prevoznimi sredstvi in javnim potniškim prometom.

Uporabniki družbenih omrežij so ogorčeno pospremili posnetek intervjuja z britanskega GB News z meteorologom Johnom Hammondom. Hammond je v intervjuju opozoril na možnost rekodnega vročinskega vala, ki bo zajel Veliko Britanijo in vodil v potencialne smrti na tisoče državljanov. Voditeljica Bev Turner se je odzvala podobno kot v prizoru s štirimi oskarji nominiranega filma Don't look up (v prevodu Ne glej gor): "Želim si, da bi bili zaradi vremena srečni." Zato zdaj številni opozarjajo, da je sicer satiričen film še kako nazorno prikazal stanje duha v družbi.

Umrl je James Lovelock, britanski okoljski znanstvenik, ki je postavil hipotezo o Gaji. Trdil je namreč, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Odrast (angl. degrowth) je načrtno zmanjševanje potrošnje in proizvodnje, izkoriščanja naravnih virov, namenjenih povrnitvi življenja v ravnovesje z okoljem. Zmanjšuje neenakost in veča blaginjo ljudi. Izziva BDP kot najpomembnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi in s tem tudi kapitalizem, ki je družbena ureditev vse pogostejših gospodarskih kriz, uničenja planeta in njegovih virov v imenu rasti. Predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarstva. Prihodek in materialno udobje se bosta na tej poti pri številnih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blagostanja. Smo sposobni z manj živeti bolje?

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Nova pot, na katero smo letos krenili, je neizogibna. Cilj našega podjetja Pro Plus je trajnostna produkcija vseh video vsebin. Manj prevozov, manj zavržene hrane, odločno zmanjševanje odpadkov, večkratna uporaba ali izposoja oblačil in rekvizitov, prehod na LED-tehnologijo, slovo od plastike, torej vseh izdelkov za enkratno uporabo, prednostna izbira dobaviteljev s trajnostno strategijo. Naš prvi projekt Masterchef Slovenija si je prislužil certifikat trajnostne produkcije. Certifikat podeljuje okoljska organizacija Albert, ki spodbuja filmsko in televizijsko industrijo k zniževanju odpadkov ter ogljičnega odtisa.