planet

Tisti, ki pojedo veliko mesa, lahko povzročijo tudi do dvakrat več emisij ogljika na dan kot tisti, ki uživajo malo mesa. Kot so ugotovili raziskovalci univerze Oxford, bi samo v Veliki Britaniji zmanjšanje količine zaužitega mesa lahko imelo enak učinek, kot če bi s cest odstranili osem milijonov avtomobilov. Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora, so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Doslej ste se zagotovo že srečali s plastenko ali embalažo mleka, ki ima po novem pritrjen pokrovček. Se sprašujete, ali je ukrep, ki je posledica evropske uredbe, v resnici učinkovit za naš planet? Plastični pokrovčki so peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, okoljsko škodo pa povzročajo na več načinov. Manj zamaškov v naravi je tako vsekakor dobra novica za naš planet.

Združeni narodi v poročilu UNEP ugotavljajo, da bi lahko do leta 2040 svetovno plastično onesnaženje drastično zmanjšali. Če bi upoštevali predlagane ukrepe, bi nam lahko uspelo plastično onesnaženje oklestiti kar za 80 odstotkov, so preračunali. To bi imelo velikanske pozitivne posledice, tudi finančne, saj bi prineslo na bilijone evrov koristi, so ugotovili.

Kdaj ste nazadnje na daljše potovanje odšli z vlakom? Ste kdaj že potovali z nočnim vlakom? Je vaša prva izbira vedno pot po zraku? Okoljska organizacija Greenpeace opozarja, da priljubljenost okoljsko bolj prijaznim železnicam močno zbijajo letalski nizkocenovniki, ki pa povzročijo veliko višji okoljski odtis.

Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, pravi, da je ekonomska rast postala neekonomična. Cena za popravo škode, ki jo povzročamo na poti neustavljive gospodarske ravni, je danes namreč dokazano večja od koristi, ki jo prinaša gospodarska rast. Z njim smo se pogovarjali ob globalnem dnevu ekološkega dolga, ko je svet začel živeti na rezervo.

Obeležujemo globalni dan ekološkega dolga. To pomeni, da odslej živimo na 'rezervo'. Porabili smo namreč vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Za nami so turbulentni tedni vremenskih ekstremov. Medtem ko se v Sredozemlju borijo s požari, smo se pri nas s silovitimi neurji. Združeni narodi so opozorili, da je konec obdobja podnebnega segrevanja in da smo vstopili v obdobje 'podnebnega vrenja'. Če se znamo kdaj pošaliti, da je morje na počitnicah toplo kot v toplicah, pa to vedno bolj kot šala postaja resničnost. Vremenski ekstremi bi se lahko zaradi rekordnih temperatur morja nadaljevali v jesen, svarijo znanstveniki.

Ste že kdaj pri rezervaciji potovanja ali pri spletnem nakupu označili okence, ki vas poziva, da nekaj evrov namenite za ogljično izravnavo? Pa veste, kaj to pomeni? Ste prepričani, da zato na drugem koncu sveta uspeva bujno drevo? Pomislite še enkrat in preverite, kaj konkretno sploh pomenijo programi ogljične izravnave.

Švedski spletni modni trgovec Boozt AB je sankcioniral kupce, za katere predvidevajo, da izkoriščajo možnosti vračila. Tako so doslej blokirali 42.000 kupcev, ki so vrnili preveč izdelkov. Le dva odstotka takšnih kupcev je skupaj povzročilo 25 odstotkov vračil.

O energetskih stiskah se večinoma pogovarjamo pred zimo, redko se spomnimo, da je ta vedno bolj pereča težava tudi poleti. Kot pripoveduje Lidija Živčič iz društva za sonaraven razvoj Focus, se je raziskovanje energetske revščine do nedavnega osredotočalo predvsem na probleme pozimi, ko si ljudje ne morejo privoščiti dovolj ogretega stanovanja. Tako je problem poletne energetske revščine ostajal nekoliko v ozadju, čeprav ocene kažejo, da trenutno skoraj dvakrat več ljudi kot zimska prizadene poletna energetska revščina.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Ekostilistko smo povprašali za nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za bolj trajnostno omaro in manj zavrženih oblačil. Preverite, kako se lahko izognete impulzivnim nakupom in poleg okolja zaščitite tudi svojo denarnico. Glavni nasvet pa: če se le da, kupujte z druge roke in le, če boste modni kos nosili vsaj eno leto.

Letošnji evropski zeleni teden, ki bo potekal do 11. junija, je posvečen doseganju sveta z neto ničelnimi emisijami. V tem času se bodo po Evropi in tudi Sloveniji zvrstili številni dogodki, vezani na zeleni razvoj. Zeleni teden je vsakoletna priložnost za razpravo o okoljski politiki EU.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Vse življenje se je danes okronani kralj Karl III. zavzemal za okolje in reševanje perečih okoljskih problematik. Mnogi so ga dojemali kot pomembnega zagovornika podnebja, ki financira dobrodelne organizacije in kampanje, povezane z reševanjem okoljskih težav. A teža krone na njegovi glavi ga bo verjetno prisilila v politično nevtralnost. Nekateri tako že ugotavljajo, da je 'zeleno štafeto' predal prestolonasledniku Williamu.

Naš bivalni prostor mora biti funkcionalen in udoben, pri čemer igra izbira pohištva veliko vlogo. Ker pa se naše potrebe, navade in okusi z leti lahko spremenijo, si pogosto zaželimo sprememb tudi v svojem domu. Nenazadnje je to prostor, kjer se moramo počutiti dobro. Vsak nakup novega kosa pohištva pa običajno pomeni, da se moramo znabiti starega. A ta naj nikar ne roma na kosovni odpad!

Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o tem, kako okolju prijazni smo Slovenci. In podatki kažejo, da se na nekaterih področjih izboljšujemo. V Sloveniji letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je nekoliko pod povprečjem EU-27. Število vozil na alternativne oblike pogona se povečuje, količina odloženih komunalnih odpadkov pa se zmanjšuje, ugotavljajo ob svetovnem dnevu Zemlje.

To se sprašujejo pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, ki z malo drugačno kampanjo, v okviru katere so v prestolnici simbolično zažgali Zemljo, opominja na podnebne zločine, katerih ceno plačujemo vsi na Zemlji. O krivcu bodo lahko med petimi osumljenimi izbrali ljudje, a kot poudarjajo, če bi morali poiskati enega samega krivca, je to trenutni ekonomski sistem, ki pri zasledovanju dobička uničuje planet in živa bitja na njem.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

Zimski športniki opozarjajo, da je pred nami najpomembnejša tekma vseh časov, ki jo lahko zmagamo le skupaj. Podnebne spremembe ogrožajo obstoj zimskih športov. Tudi, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, se bo snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški in porabo energije.

Bolj kot bomo izsekavali gozdove, manj lahko računamo na koristne padavine na tistem območju. Znanstveniki so namreč prvič jasno dokazali, da krčenje gozdov vpliva na manj padavin. To posledično pomeni več suše in slabši pridelek. Zato upajo, da bodo te ugotovitve spodbudile politične odločevalce in kmetijske organizacije na območju deževnih gozdov v Amazoniji, porečju Konga in jugovzhodni Aziji, da začnejo več vlagati v zaščito dreves in druge vegetacije. Deževni gozdovi so v središču pogovorov tudi na letošnjem podnebnem vrhu En planet, ki poteka v Gabonu. Prav ta afriška država je namreč primer, da je tudi z zmanjšanjem deforestacije možno doseči gospodarske cilje.

Si predstavljate, da imate v omari dvojne kopalke, ki so videti povsem enako? A za izdelavo prvih potrebujete fosilna goriva, ki močno obremenjujejo okolje, za proizvodnjo drugih pa ostanke sladkorjev, njihova izdelava pa je imela na okolje bistveno manj škodljivih vplivov? Da je kaj takšnega mogoče, dokazuje peščica podjetij, ki iz bionajlona, ki ima povsem enake lastnosti kot običajni najlon, že izdelujejo proizvode, kot so predpražniki za avtomobile in različni tekstilni izdelki.

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Novica, da so na krožnikih evropskih potrošnikov zdaj dovoljeni izdelki iz čričkove moke, je poskrbela za nekaj razburjenja med potrošniki. Pri tem so se namreč pojavili tudi številni pomisleki o varnosti in transparentnosti dodajanja takšnih pripravkov v predpripravljena živila, ki se znajdejo na policah trgovin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, nikakor ne držijo.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.