okolje

Več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje in to s takšno hitrostjo, kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. Številne vrste so zaradi izginjanja habitata že zdaj na robu izumrtja. A še vedno lahko ustavimo propadanje narave in ohranimo tisto, kar imamo, poudarjajo strokovnjaki.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Človeštvo s svojim delovanjem spodkopava naravne vire, od katerih je odvisno preživetje živalskih vrst, razkriva osnutek poročila Združenih narodov. Za zaustavitev škode bi bile potrebne "daljnosežne spremembe", pravi vodja odbora, ki je pripravil poročilo.

Prebivalci Sejšelov so se odločili, da imajo dovolj tega, da njihovi rajski otoki postajajo smetišče. Zavihali so rokave in organizirali čiščenje plaž. Naporom za čistejše okolje so se pridružili tudi hoteli, lokali in restavracije, ki gostom ne bodo več ponujali slamic. 

Številne okoljevarstvene organizacije so ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje pozvale ljudi k trajnostnim ukrepom za reševanje našega planeta. Največja problematika, ki jo izpostavljajo, je prekomerna uporaba plastične embalaže, prav tako pa opozarjajo tudi na hitro upadanje živalske in rastlinske populacije.

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Na kolesarskem zajtrku so se zbrali kolesarji, ki s tem, ko so se odločili, da se v službo odpravijo s kolesom, niso poskrbeli le za zdravje svojega telesa. Poskrbeli so tudi, da je na ulicah Ljubljane nekaj avtomobilov manj. Društvo Focus želi z dogodkom opozoriti na to, da je navidez nepomembna odločitev vse prej kot nepomembna, saj je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov.

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?

Električna energija danes poganja vsak naš korak. Posledično je porabimo vse več in smo od nje vse bolj odvisni, to pa ustvarja pritiske tako na okolje, kot na naše denarnice. V zadnjih dveh letih beležimo strmo rast veleprodajnih cen elektrike in nič ne kaže na to, da bi se v naslednjih letih to bistveno spremenilo. Ena izmed alternativ, ki je na voljo, je postavitev domače mikro sončne elektrarne, s pomočjo katere lahko postanemo energetsko samooskrbni in za vedno neodvisni od nihanja cen na trgu, ob tem pa pomembno pripomoremo tudi k ohranjanju okolja. Preverili smo, ali se takšna investicija zares splača!

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na izredni seji obravnaval zahteve gibanja Mladih za podnebno pravičnost, ki so jih slednji na državni zbor in vlado naslovili po velikih okoljskih protestih 15. marca. Poslanci so se strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi, a so predloge mladih nekoliko omehčali.

Medtem ko plastične vrečke in slamice že počasi izginjajo iz uporabe, saj je s temi izdelki onesnažen že skoraj vsak kotiček našega planeta, pa za zdaj tudi okoljevarstveni aktivisti pogosto spregledajo še eno vrsto plastike, ki onesnažuje okolje. To so cigaretni ogorki, ki so eden najštevilčnejših odpadkov na svetu.

Povprečna slovenska družina na leto porabi okoli 4000 kilovatnih ur električne energije, tisti, ki so pri porabi zelo varčni, pa naj bi jo uspeli oklestiti tudi za 900 kilovatnih ur. A taki posamezniki so zelo redki. Večino ob pogledu na položnice za elektriko močno boli glava in glede na to, da naj bi se v prihodnje poraba električne energije po besedah strokovnjakov le še povečevala, bo prej ali slej potrebno razmisliti o izkoriščanju naravnih virov, predvsem sonca. Trenutno je najbolj optimalna tehnologija prav gotovo lastna mikro sončna elektrarna, ki omogoča, da si vsak na strehi svoje hiše lahko zagotovi večino svojih energetskih potreb.

Medtem ko se zavzema za nadaljnjo uporabo premoga za proizvodnjo elektrike, je ameriški predsednik Donald Trump goreč nasprotnik vetrnih elektrarn. Njegova trditev, da te s svojim hrupom povzročajo raka, je naletela na številne odzive, saj za to ni nobenih dokazov.

Osrednja tržnica v Ljubljani je dobila vrečkomat, na katerem si lahko kupci brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko in se tako izognejo nakupu plastičnih vrečk.

Ne le, da na našem portalu skrbimo za okolje in vam skušamo z raznimi nasveti čim bolj približati zavedanje o tem, kako zelo pomembno je v vsakdanjem življenju z majhnimi koraki poskrbeti za lepšo in predvsem bolj zeleno prihodnost. Vsi tisti, ki ste izpolnili Zelenkov kalkulator ter kviz o e-mobilnosti, ste se potegovali za bogate mesečne nagrade, v sklopu kviza pa imate možnost osvojiti tudi glavno nagrado, ki jo bomo podelili po štirih mesecih. Tokrat objavljamo seznam nagrajencev meseca marca.

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

Uredba, ki jo je sprejela vlada, omogoča, da bo lahko denimo celotna soseska sodelovala pri proizvodnji čistejše energije. Denimo, s postavitvijo sončne elektrarne na strehi bližnjega vrtca. Gre za majhen, a pomemben korak k energetski samooskrbi in trajnostnemu razvoju, poudarjajo okoljevarstveniki.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

V ZDA je približno 75 odstotkov proizvodnje premoga že dražje od proizvodnje energije iz obnovljivih virov za ameriška gospodinjstva, razkriva nova raziskava. Avtorji raziskave so optimistični, da bi se s prebojem novih tehnologij lahko že kmalu za vedno poslovili od premoga.

V večini Slovenije je nekaj povsem samoumevnega, da lahko odpremo pipo, si natočimo kozarec in vodo spijemo. Smo ena redkih držav, kjer lahko to počnemo brez skrbi. Če načrtujete kakšno potovanje, pa je dobro, da pred odhodom preverite, ali je voda iz pipe na vaši destinaciji varna za uživanje.

Tudi v Sloveniji so posamezniki, ki še vedno čakajo na urejeno kanalizacijo. So tudi posamezniki, ki ne morejo plačati računa za vodo. Tudi na te težave je treba misliti ob svetovnem dnevu voda, pozivajo v slovenskem društvu za zaščito voda, ki so spomnili tudi na letošnje geslo ob dnevu voda – 'nikogar ne pustimo ob strani'.

Slaba informiranost širše javnosti je le ena od ovir, da stanje elektromobilnosti v Sloveniji še ni takšno, kot bi si želeli. To nam je potrdil tudi Andrej Pečjak, pionir elektromobilnosti v Sloveniji, ki ima z električnimi avtomobili malo morje izkušenj. Med drugim nam je zaupal tudi, katere so še manj znane prednosti avtomobilov, ki jih poganja elektrika, in kakšni premiki se na področju elektromobilnosti obetajo v bližnji prihodnosti.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

Na svetu danes živi 2,1 milijarde ljudi, ki doma nimajo pitne vode, kar vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje. V Sloveniji smo med tistimi srečniki, ki si lahko brez skrbi vodo natočimo iz pipe. Prav zato so na ministrstvih za okolje in zdravje podpisala pobudo, s katero želijo v podjetjih in organizacijah spodbujati pitje vode iz pipe.

Svetovna in tudi slovenska mesta so preplavili mladi, ki so vzklikali 'Ni planeta B'. 2052 krajev v 123 državah na vseh celinah, celo na Antarktiki. Tako je sporočila Greta Thunberg, začetnica gibanja mladih, ki je ne le zajelo, ampak povsem preplavilo svet. Na ulicah so bili večinoma šolarji, nekateri tako mladi, da sami na podnebne proteste niso smeli. V naši prestolnici se je zbralo okoli 9000 protestnikov.

Dejanje ene najstnice je le v nekaj mesecih preraslo v globalno gibanje mladih. Če se ni dotaknila politikov, je nedvomno prebudila najmlajše, ki po vsem svetu jasno in glasno zahtevajo ukrepe ... Ne upanja, ne obljub – temveč odločno akcijo. A Greta ni edina niti prva mlada aktivistka, ki je povzdignila glas za čistejše okolje.

Za četrtino vseh prezgodnjih smrti in bolezni na svetu sta kriva onesnaženje in okoljska škoda, ki ju je povzročil človek, ugotavlja prelomno poročilo Združenih narodov. S tem so znova opozorili na grozljivo stanje, v katerem se je znašla Zemlja.

Mladi za podnebno pravičnost so novinarje ’zaprli’ v časovno kapsulo. V žgoči sobi, v kateri so z resnimi obrazi, ker je naš položaj namreč ekstremno resen, na odru sedeli mladi, je temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. "Takšna bo naša prihodnost, če ostanemo tiho. Nevzdržna!" pred prvim slovenskim podnebnim protestom pravijo mladi borci za ohranitev življenja na našem planetu.