okolje

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

Marca letos je 300 organov 67 držav izvedlo tretjo letno akcijo 30 dni na morju, s katero odkrivajo nezakonita dejanja v povezavi z onesnaževanjem morja in rek. V 34.000 nadzorih so odkrili 1600 kršitev, je ta teden objavil Europol, ki je skupaj s Frontexom koordiniral evropski del akcije.

V Sloveniji imamo vse več trgovin, ki ponujajo del izdelkov brez embalaže, pa tudi trgovin, ki stremijo k temu, da se povsem odpovejo plastični embalaži. Po Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Kopru, Novi Gorici in drugih krajih, so zdaj prvo "zero waste" trgovino dobili tudi v Murski Soboti.

Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za pet projektov ureditve kolesarskih poti po Sloveniji. Skupno bo Evropski sklad za regionalni razvoj zanje prispeval okoli 6,7 milijona evrov. Največja sta projekta regionalne povezave Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana ter kolesarskih povezav v občini Kočevje.

V mestu New York poteka projekt, v okviru katerega želijo v newyorški zaliv do leta 2030 vrniti več milijard ostrig. S pomočjo ostrig želijo očistiti morje, pa tudi opominjati prebivalce, da živijo v obmorskem mestu, česar se večina ne zaveda dovolj. V okviru pobude so doslej naselili okrog 30 milijonov ostrig.

Francoski parlament je nedavno potrdil predlog o ukinitvi letalskih povezav med destinacijami znotraj države, ki jih je možno z vlakom doseči v manj kot 2,5 ura. Cilj te spremembe je zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Gre za del obsežnega svežnja ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, ki ga podpira predsednik Emmanuel Macron.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Na srečo se v zadnjih letih vedno več ljudi zaveda, da je skrb za zdravje in okolje ključnega pomena, če želimo obvarovati naš planet in našim zanamcem omogočiti življenje v čim bolj zdravem okolju. Številni posamezniki in podjetja tudi v Sloveniji že premikajo meje na tem področju. Ena teh je tudi Nina Slapšak, mlada podjetnica, ki je med drugim razvila linijo naravnih kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za dom, šla pa je še korak dlje in pred dnevi širši javnosti predstavila svoj refil avtomat, ki ga načrtovala že lep čas.

Več kot 100 slovenskih strokovnjakov, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, v odprtem pismu zahteva sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Slovenija ima med državami Evropske unije eno najslabših podnebnih strategij, ki nikakor ni v skladu z zastavljenimi cilji Pariškega podnebnega sporazuma.

Z izvajanjem joge, sončenjem na plaži in uživanjem v luksuznih hotelih je tudi mogoče reševati okolje. Kako? Tako, da to počne čebela, ki posnetke svojega vsakdana deli na Instagramu.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Varovanje narave je temelj za naše preživetje in se ne bi smelo dojemati kot hipijevsko, izpostavlja britanski princ Harry, ki je z Meghan Markle in štirimesečnim sinom Archiem na 10-dnevni turneji po Južni Afriki. Vojvoda Sussekški je zapisal, da mora človeštvo premagati pohlep, apatijo in sebičnost, da si zagotovi preživetje na tem svetu. 

Okoljevarstvene in druge organizacije, med njimi čebelarska zveza in zveza društev upokojencev, so na vlado naslovile nujni poziv, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. Doslej je poziv podpisalo 179 organizacij in več kot 8000 posameznikov.

Švedska najstnica, ki se še vedno mudi na svoji aktivistični turneji po ZDA, je ameriškim politikom očitala, da si ne prizadevajo dovolj, da bi ustavili podnebne spremembe. Ne kujte me v zvezde, ampak ukrepajte, je pozvala kongresnike. Najnovejše meritve namreč kažejo, da emisij toplogrednih plinov povzročajo še hitrejše globalno segrevanje, kot so predvidevali doslej.

V restavracijah se na krožnikih še vedno znajdejo morski sadeži, ki so ogroženi. Dokler bo povpraševanje, bodo obstajali tudi načini za zagotovitev ponudbe, s tem pa delo za krivolovce in uničevalce narave. Čeprav v Sloveniji praktično ni nezakonitega ribolova, okolje ne pozna meja, in že 'skok' na sosednjo Hrvaško pokaže povsem drugačno sliko. Njihova zadnja pridobitev v boju proti nezakonitemu ribolovu je šest dronov.

Čeprav ljudje stremimo k čistejšemu okolju, še vedno premalo naredimo za naravo in nakupujemo, tako kot nam je najlažje. Mlada Ljubljančana pa sta stopila iz cone udobja in uresničila svojo idejo: življenje brez embalaže. S svojim projektom pa pomagata tudi drugim, ki bi radi ustvarili čim manj odpadkov.

Ministrstvo za okolje in prostor je v enomesečno javno obravnavo podalo predlog zakona o podnebni politiki, katerega glavni cilj je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050.

Pred tremi leti so v Ljubljani vzpostavili pilotni projekt zelene dostave s kolesi. V zadnjih treh letih so z jeklenimi konjički dostavili več kot 100.000 paketov, pri tem prekolesarili okoli 60.000 kilometrov in zmanjšali ogljični odtis za več kot deset ton ogljikovega dioksida. V kooperativi LMC pa so ponosni, da so prejeli tudi mednarodno priznanje Dobra praksa.

Slovenski letalec in raziskovalec Lenarčič je z ekipo predstavil rezultate najnovejših raziskav, ki jih je opravil na območju severno od Barcelone in nad Ciprom, ob tem pa znova opozoril na posledice podnebnih sprememb. Minister Zajc meni, da ravno projekti, kot je Lenarčičev, pomagajo pri razumevanju tega procesa v javnosti.

Okoljevarstveniki iz Nemčije opozarjajo, da so električni skiroji nepotrebni, saj bi poti, ki jih uporabniki z njimi prevozijo, lahko prehodili ali prekolesarili. Zato menijo, da niso tako zelo okolju prijazni.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Slovenija bi morala do konca leta v Bruselj poslati načrt o tem, kako bo v naslednjih 10 letih dosegla cilje za zmanjševanje svojega vpliva na podnebne spremembe. Toda, zdaj je jasno, da bo dokument imel kar nekaj zamude, saj je še vedno v pripravi.

Vse več ljudi ne želi več natrpanih trgovin in stanovanj, saj ugotavljajo, da večje število izdelkov ne dviguje kakovosti njihovega življenja. Kako premagovati potrošniško miselnost in ponovno uporabiti, popraviti ali nadgraditi svoje predmete, so v projektu Ne več, ampak bolje, predstavljali v Okoljsko raziskovalnem zavodu.

Gorijo 'pljuča Zemlje'. Požari v Amazoniji so letos med najhujšimi v moderni zgodovini, a žal ne gori le tam. Sistem za opozarjanje o gozdnih požarih je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov. S klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o kompleksnih posledicah požarov in o tem, kakšni ukrepi na mednarodni ravni so potrebni, da ustavimo ognjene zublje, ki neusmiljeno goltajo neokrnjene ekosisteme na Zemlji.

Trenutna količina mikroplastike v pitni vodi predstavlja minimalno tveganje za zdravje ljudi, vendar pa so potrebne dodatne raziskave, da smo lahko mirni, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija. 

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto zavrže okoli 64 kilogramov hrane. V zadnjih letih količina zavržene hrane nekoliko upada. Eden od razlogov za to so tudi projekti, kot je "Viški hrane", v okviru katerega povsem kakovostno hrano, ki je gostinci čez dan ne prodajo, zbirajo prostovoljci in jo razdelijo med tiste, ki so se znašli v finančni stiski.

Prihodnost temelji na trajnostnem razvoju, h kateremu pa moramo stremeti vsi: tako posamezniki, kot podjetja in družba nasploh. Le tako bomo lahko zmanjšali ogljični odtis in razbremenili naše okolje ter našim zanamcem zagotovili bivanje v čistem in prijetnem okolju.

Nov podnebni scenarij znanstvenikov v primeru, če se temperatura ozračja na globalni ravni dvigne za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje, da bo v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest, temperature se bi v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija.