med

V Centru ponovne uporabe na Povšetovi v Ljubljani je kupcem na voljo poseben avtomat, ki toči izdelke brez embalaže. Bert kupcem, ki po izdelke pridejo s svojo (povratno) embalažo, ponuja BIO čistila, šampone, več vrst kisa in olje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.

Več kot 100.000 orangutanov je izginilo na otoku Borneo v zadnjih 16 letih. To v povprečju pomeni 520 opic na mesec. Krčenje gozdov, širjenje plantaž in divji lov so glavni razlogi, da ta že tako kritično ogrožena živalska vrsta izginja. Znanstveniki so med raziskavami našli ubitega orangutana, ki je imel v telesu kar 130 izstrelkov. "To je grozljivo in nepotrebno," so enotni znanstveniki.

Bruselj je predlagal nekaj sprememb evropske zakonodaje o pitni vodi, s katerimi želi izboljšati njeno kakovost in dostop do nje. Poleg tega spodbujajo ljudi, naj namesto ustekleničene pijejo vodo iz pipe, s čimer bodo prihranili denar in pomagali okolju. Zmanjšanje porabe ustekleničene vode lahko gospodinjstvom v Evropi pomaga prihraniti več kot 600 milijonov evrov na leto.

Industrija je poleg prometa največji porabnik energije. Skupaj porabita skoraj 65 odstotkov vse proizvedene energije, zato je ključno, da se na spreminjajoče se energetsko okolje velika podjetja dobro pripravijo. Raziskava, ki je zajela skoraj 240 velikih korporacij po celem svetu, kaže, da temu ni čisto tako.

Delež elektro avtomobilov v prodaji na Kitajskem se je v letu 2017 zvišal z 1,8 na 2,7 odstotka, posebej veliko povpraševanje je bilo po čistih električnih avtomobilih, ki so jih prodali 652.000. Med evropskimi državami se je povečala prodaja električnih avtomobilov v Franciji in Veliki Britaniji, na Nizozemskem pa se je po izteku državnih subvencij znižala za 60 odstotkov.

Domači in mednarodni turizem skupno ustvarita osem odstotkov vseh globalnih izpustov ogljikovega dioksida, kaže nova raziskava. Ogljični odtis turizma se ob tem hitro povečuje, predvsem na račun letalskih potovanj. Na lestvici držav, ki iz naslova turizma ustvarijo največ izpustov ogljikovega dioksida, kraljujejo ZDA.

Prevelika gneča na priljubljenih svetovnih turističnih destinacijah je povzročila, da se vedno več držav odloča za omejitve obiska in druge ukrepe, ki bi omejili nadaljnje uničevanje okolja. Med njimi sta tudi perujski Machu Picchu in italijanske Cinque Terre.

V Evropi že od leta 1999 vsakega 24. maja obeležujemo evropski dan parkov. Ta dan združuje parke in zavarovana območja po vsej Evropi v skupni misli približati ljudem naravo in jih ozaveščati o pomembnosti ohranjanja naravnih lepot v zavarovanih območjih ter skrbi za njihovo trajnostno upravljanje.

Spodbudna novica prihaja iz Bruslja, kjer so odobrili niz ukrepov, s katerim želijo recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2025 povečati na 55 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bo treba ločeno zbirati po letu 2022, biološke odpadke po letu 2023, tekstil pa po letu 2025. Več odgovornosti glede recikliranja odpadkov pa bodo po novem nosili tudi proizvajalci.

Avstralske oblasti so se zavzele za zaščito in obnovo svojega velikega koralnega grebena, a naravovarstvene organizacije opozarjajo: Če ne boste odpravili vzroka za globalno segrevanje, niste storili veliko.

Slovenija je od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje mednarodni komisiji za kitolov. Na zasedanju v Braziliji so sprejeli deklaracijo, katere namen je predvsem ohranjanje morskega okolja, ki je pomembno za obstoj delfinov in kitov.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Odločitev za bolj zdravo prehrano lahko zmanjša posameznikov vodni odtis za do 55 odstotkov, kaže nova raziskava. Največji vpliv na to ima prehod na vegetarijansko prehrano, a že zmanjšanje porabe mesa prispeva k najmanj desetodstotnem zmanjšanju porabe vode. Prehod na zdravo prehrano je tako po mnenju raziskovalcev zmaga za ljudi in za Zemljo.

Domžale so prve v Sloveniji dobile moderno solarno avtobusno postajo, kjer si boste lahko med čakanjem na avtobus napolnili izpraznjen telefon, prebrali informacije o vremenu ali prometu in se celo pogreli v mrzlih zimskih dneh. Opremljena pa je tudi z defibrilatorjem.

Verjetno niste nikoli pomislili, kako škodljive so kontaktne leče za okolje. A ameriški raziskovalci opozarjajo, da predstavljajo velik vir onesnaževanja oceanov z mikroplastiko, saj jih veliko po uporabi konča v straniščni školjki, zatem pa pristanejo v oceanih in morjih, kjer po prehranski verigi najdejo pot nazaj do človeka.

Kako pomembna je zaveza k trajnostni politiki, je pokazala novozelandska ministrica za ženske Julie Anne Genter, ki se je na porod odpeljala kar s kolesom. Kot je pojasnila simpatična članica Zelenih, jo je kolesarjenje spravilo v boljšo voljo.

Ne smrdi, ne potrebuje niti vode ali kemije niti elektrike – to je 'Kakis', pridobitev na novo odprti plaži na Savi v Ljubljani. Gre za zunanje ekološko stranišče, ki je plod slovenske ideje in slovenskega razvoja. Temelji na konceptu kompostnih sanitarij, kar pomeni, da se blato lahko predela v gnojilo ali v biomaso za gretje. 'Kakisi' sicer že stojijo v več slovenskih mestih, a niso edina eko stranišča pri nas.

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen.

Pri podnebnih spremembah je ključno, da človeštvo spremeni energetsko osnovo, torej da preide s fosilnih goriv k učinkoviti varčni rabi in rabi obnovljivih virov energije, pravi ekolog Plut in poudarja, da bomo morali zaključiti z modelom količinske rasti in blagostanje graditi na osnovi nosilnosti okolja, upoštevati bomo morali okoljske omejitve.

Ogromna in naraščajoča poraba hrane s strani svetovnega prebivalstva uničuje mrežo življenja, ki se je ustvarjala milijarde let, in od katere je odvisna človeška družba. Od zgodnje civilizacije je človeštvo namreč uničilo 83 odstotkov vseh sesalcev ter polovico rastlin in tudi če bi se uničenje končalo zdaj, bi moral naravni svet okrevati pet do sedem milijonov let.

Evropski poslanci, med njimi tudi vsi iz Slovenije, so podprli nova pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se tako poslovili številni plastični izdelki za enkratno uporabo, pravila pa se nanašajo tudi na izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.

Posebno poročilo o globalnem segrevanju pomembno prispeva k streznitvi sveta, so prepričani v Greenpeaceu. Šarčevo vlado pozivajo, da prekine s "škodljivimi politikami preteklih let". Tudi v društvu Focus menijo, da so nujne radikalne spremembe. Svet segret za več kot 3 stopinje Celzija pomeni pogoje, ki jih človeška vrsta še ni izkusila.

Zadnje opozorilo. Svet je izgubil kompas. Idioti, ukrepajte takoj. To je le nekaj jasnih in močnih sporočil, ki sledijo objavi posebnega poročila o omejitvi globalnega segrevanja. Svet je trenutno na poti, da se segreje celo za dve do tri stopinje Celzija, in to pomeni tveganje za ekstremne vremenske pojave. A okno priložnosti še ni povsem zaprto.

55 stanovalcev jeseniškega bloka je dobilo prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Uspešno so prehodili pot po peklenski poti uradniških procedur in čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, bodo imeli skorajda brezplačno električno energijo. S to naložbo so pogumno stopili tudi na pot zelene transformacije. 

Led na Grenlandiji se tali hitreje kot pričakovano, razkriva nova študija. Od leta 2003 se je hitrost izginjanja ledu povečala kar za štirikrat. Z globalnim segrevanjem izginjajo vedno večje količine ledu, kar pa prispeva k dvigu morske gladine.

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.

Zakaj ne bi energije, ki jo vsakodnevno ustvarijo kolesarji, pretočili v električno in z njo razsvetlili ulice, ali oskrbovali gospodinjstva? To je ideja projekta S-Park, ki ga je s sodelavcem zasnoval Blaž Verhnjak, Slovenec, ki živi v Amsterdamu. Njun projekt pa je že požel veliko zanimanje podjetij, pa tudi lokalnih oblasti in le še vprašanje časa je, kdaj bo zaživel.

Na vzhodu Indonezije je naplavilo mrtvega kita, oblasti pa so bile zgrožene nad tem, kar so našli v njegovem trebuhu. Med več kot šest kilogramov odpadkov so našteli kar 115 plastičnih kozarcev, plastične vrečke in celo natikače.