med

Balkan Rivers Tour, ki povezuje kajakaše, domačine, ljubitelje narave in prijatelje rek iz vse Evrope, na Soči začenja novo akcijo za ohranitev rek v Evropi. V njej bodo med drugim preučevali Sočo in iskali alternative hidroenergiji, so sporočili organizatorji.

Na celjskih osnovnih šolah se je zaključil projekt Energy@School: optimizacija rabe energije in spremembe vedenja v šolah Srednje Evrope. V projektu, ki je bil financiran iz programa Interreg Srednja Evropa, v njem pa je sodelovalo 12 partnerjev iz sedmih držav, so šolsko osebje in učence usposobili, da so postali energetski skrbniki šole.

V Sredozemskem morju vsako minuto v povprečju pristane 33.800 plastenk. Glavni razlog za onesnaženje s plastenkami so države ob morju, ki jim ne uspe pravilno in okolju prijazno predelati odpadkov, opozarja Svetovni sklad za naravo.

V Avstriji bodo plastične vrečke do leta 2021 stvar zgodovine. Avstrijski parlament je namreč v torek soglasno potrdil prepoved plastičnih vrečk po letu 2020. Gre za "mejnik v boju proti potrošniški mentaliteti", je dejala nekdanja avstrijska okoljska ministrica.

Okoljevarstveniki so v 25-dnevni čistilni akciji iz Tihega oceana med Havaji in Kalifornijo s pomočjo satelitov in dronov odstranili več kot 40 ton odpadkov, večinoma plastičnih. Te bodo zdaj reciklirali, znova uporabili pri umetniških delih, nekaj pa odpeljali v sežigalnico. A zavedajo se, da je to le kaplja v morje.

Agencija za energijo je objavila nov poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnjo elektrike in toplote z visokim izkoristkom. Tudi tokrat je za elektriko, proizvedeno iz teh naprav, na voljo za 10 milijonov evrov podpor.

Brez energije nam v sodobnem času živeti ni. To je jasno kot beli dan. Prav zaradi tega bi morali stremeti k energetski neodvisnosti ter nadomeščanju fosilnih goriv in jedrske energije z bolj trajnostnimi in obnovljivimi viri, ki bi jih morali znati tudi učinkovito izrabljati. Razmere v svetu, skupaj z našo zavestjo po ohranjanju okolja in zmanjševanju ogljičnega odtisa, nam namreč že dalj časa narekujejo pot proti zeleni transformaciji, povečevanje potreb po energiji pa od nas zahteva vse večjo energetsko učinkovitost. Kako je to videti v praksi in kako premišljeni smo Slovenci pri porabi energije?

Izpusti ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil, registriranih lani v EU, so se drugo leto zapored zvišali. V povprečju so znašali 120,4 grama na kilometer, kar je dva grama več kot predlani. Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji je pri tem vse manjša, je pokazala raziskava Evropske agencije za okolje.

Območje Petrove gore nedaleč Karlovca je bilo razglašeno za prvi mednarodni park temnega neba na Hrvaškem, je sporočila hrvaška astronomska zveza. Nad Petrovo goro je nebo izjemno temno in je v jasnem vremenu možno opaziti številne zvezde. Na območju zato med drugim pričakujejo tudi razvoj t.i. astroturizma.

V dobrih osmih mesecih, odkar je Dars uvedel elektronsko cestninjenje za težka vozila, se je poraba goriv težkim vozilom na naših avtocestah in hitrih cestah zmanjšala za šest odstotkov. Zmanjšali so se tudi izpusti ogljikovega dioksida in drugih onesnaževalcev zraka.

Permafrost na Arktiki se odtaja kar 70 let hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Strokovnjaki opozarjajo, da je to znak, da se globalna podnebna kriza povečuje hitreje, kot so se bali. Taljenje permafrosta bi imelo velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot po svetu.

Ameriška agencija za varstvo okolja (Epa) je spremenila pravila glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje iz termoelektrarn. Zvezni državam je omogočila, da dovolijo več izpustov, kot je bilo dovoljeno doslej. Okoljevarstveniki se držijo za glavo, premogovna industrija slavi zmago.

Več kot 40 različnih organizacij vlado poziva, naj podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. "Podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo," je prepričana direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Dno Jadranskega morja je eno najbolj onesnaženih s plastiko po severovzhodnem delu Sredozemskega morja in Keltskem morju, so objavili v ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da do 80 odstotkov plastičnih odpadkov v Jadransko morje prihaja s kopnega.

"Modna industrija je ena najbolj škodljivih za okolje. Če ne bomo hitro ukrepali in velikih modnih prodajalcev prisilili, da spremenijo svoje poslovne in okoljske prakse, nam grozi še večja okoljska katastrofa," so ob otvoritvi nove trgovine v Ljubljani opozorili Mladi za podnebno pravičnost.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

Morsko dno je med drugim prekrito z izgubljenim in zavrženim ribolovnim orodjem, ki ogroža morsko raznolikost. Slovenska ekipa namerava v okviru projekta Dizro, ki se sofinancira iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, prepoznati in očistiti najbolj onesnažene lokacije slovenskega morskega okolja.

Več kot 200 potapljačev iz Slovenije in Hrvaške je očistilo morje na petih lokacijah v Piranskem zalivu. Zahvaljujoč veliki ekološki akciji Čiščenje brez meja ob mandračih v Piranu in Savudriji je očiščeno morsko dno ob kampu Veli Jože, v Zambratiji in Bašaniji. Tako so odpadki odstranjeni s površine 50 kvadratnih kilometrov.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

Letošnji svetovni dan oceanov poteka pod sloganom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja, ki poudarja pomen aktivnega vključevanja vsakega posameznika in lokalne skupnosti k zaščiti in preprečevanju onesnaževanja morij, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor.

Sredozemlje ni nič manj onesnaženo s plastičnimi odpadki kot druga svetovna morja. V njem vsako leto pristane okoli 570.000 ton plastike. Okoljevarstveniki so preverili, katera so tista območja ob Sredozemskem morju, ki so najbolj onesnažena. Med njimi so obale ob Barceloni, Marseillu, Tel Avivu in Benetkah. 

Evropska unija se je že v Pogodbi o delovanju EU zavezala k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije, s pomočjo katerih naj bi izboljšala energetsko učinkovitost na vseh področjih življenja, s tem prešla v nizkoogljično družbo ter pomagala ohraniti naš planet. Vse od takrat se učinkovita raba energije omenja kot eden glavnih ciljev skupnosti, saj v okviru energetske politike velja za pomemben člen doseganja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, prav tako pa tudi pomemben gospodarski element za doseganje mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije.

Vlada je potrdila akcijski program za alternativna goriva v prometu, ki je podlaga za izvajanje strategije s tega področja. "Cilj je, da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije tudi na področju prometa."

Evropska komisija je odločila, da pošlje Sloveniji tri opomine: ker ne upošteva v celoti evropskih pravil o recikliranju ladij, ker še ni prenesla evropskih pravil o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju in ker ni zagotovila skladnosti z evropskimi pravili o storitvah.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Nevladna organizacija Ekologi brez meja je v projektu Plastika naša vsakdanja analizirala embalažo iz tipične potrošniške košarice. Ugotovili so, da je za popolno reciklažo primerna le približno polovica embalaže iz te košarice. Upoštevajoč maso embalaže glede na maso izdelka je najmanj učinkovito pakiran čaj, so izpostavili.

Britanski študent iz predmestja Londona je na poseben način pozdravil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S kosilnico je namreč oblikoval sporočila na njivah, ki jih je prav gotovo Trump videl ob pristanku v Londonu. Med drugim mu je jasno sporočil, da se ne strinja z njegovim zanikanjem podnebnih sprememb in mu izrekel nevljudno dobrodošlico.

Raziskava o globalnih bioloških spremembah je zbrala pričevanja več kot 500 ribičev iz devetih sredozemskih držav. Ta so razkrila, da se Sredozemsko morje spreminja pred našimi očmi zaradi čedalje večjega učinka podnebnih sprememb in invazivnih vrst.

Poljski izumitelj Jerzy Wysocki se s svojimi užitimi krožniki za enkratno uporabo bori proti plastičnim odpadkom. Krožnike iz ostankov pšeničnih otrobov je izumil pred 15 leti, sedaj pa jih letno izdela 15 milijonov. Proizvodnja se bo verjetno po uveljavitvi evropske direktive o prepovedi plastike za enkratno uporabo še povečala.

"Naši naravi v Sloveniji, kljub temu da se razglašamo za zeleno, čudovito državo, ne gre dobro," so poudarili na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji je namreč za več kot polovico vrst stanje ohranjenosti ocenjeno kot neugodno, stanje skoraj tretjine habitatnih tipov pa je ocenjeno kot slabo.