med

Svetovni ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli prej. To ugotovitev potrjuje najobsežnejša znanstvena analiza doslej. Raziskava kaže, da so svetovni ledeniki skupaj izgubili 6500 milijard ton ledu med letoma 2000 in 2023, kar je povzročilo 18 mm dvig globalne morske gladine.

V brazilskem mestu Buriticupu se približno 1200 ljudi vsak dan zbuja v strahu. Ne vedo, ali bodo morali zapustiti svoje domove. Grozi jim, da bodo zaradi grozečih vrtač, ki se vsak dan bolj širijo proti njim, izgubili svoje domove. Globeli vedno bolj ogrožajo njihovo naselje in življenja. Razlog pa: erozija prsti, deforestacija in slabo načrtovana gradbena dela.

Legendarna ameriška čezoceanska ladja SS United States je iz Philadelphije odplula na svojo zadnjo pot. A dobila bo novo poslanstvo. Postala bo namreč največji umetni podvodni greben na svetu, kjer se bo razbohotilo novo življenje. Lokalne oblasti pa upajo, da bodo to tudi dobro unovčili in da bo ladja postala prava potapljaška atrakcija tega okrožja.

Srednjeveško trgovsko središče v severni Mavretaniji je bilo stoletja znano po živahnem vrvežu. Obiskovali so ga pesniki, modreci, trgovci. Tu je tudi dom številnih knjižnic, ki hranijo na tisoče dragocenih rokopisov, ki pričajo o neki drugi dobi. A zdaj je na robu propada. Pesek iz Sahare se zadnja leta namreč vedno bolj kopiči in že dolgo prekriva jedro starodavnega mesta iz 8. stoletja, pa tudi soseske na njegovem robu. Prebivalci so obupani – puščava je naša usoda, pravijo.

V Pro Plus verjamemo, da lahko s svojim delovanjem in medijsko podporo prispevamo k boljši prihodnosti za vse, zato podpiramo projekte, ki socialno ogroženim otrokom lepšajo vsakdan ter z novinarskimi prispevki izpostavljamo projekte in pobude, ki spodbujajo trajnost in varujejo okolje. Prav tako skrbimo za dobro počutje zaposlenih ter trajnostno produkcijo naših oddaj in šovov ter v naših serijah promoviramo družbeno odgovorne teme. Nič drugače ni bilo v letu 2024.

Poplave, neurja, vročinski valovi. Ekstremni vremenski dogodki, ki jim je botrovala podnebna kriza, so med letoma 1993 in 2022 po svetu povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev. Kot ugotavlja Indeks podnebnega tveganja Germanwatch, so kar tri evropske države na vrhu seznama tistih, ki so jih ekstremne vremenske razmere najbolj prizadele. To so Grčija, Španija in Italija.

Marsikdo si praznika zaljubljencev ne predstavlja brez čokolade. A ta bo to valentinovo skorajda povsod po svetu pravi mali luksuz. Cena kakava namreč še vedno raste in dosega nove rekorde. To pa se odraža tudi na ceni čokolade.

Poročali smo, da je na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo. Gre za svetega ibisa, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu. Iz svoje rodne Afrike se je razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. In tudi pri nas je že prisotna, zelo verjetno pa je, da se bo, če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov, močno razširila tudi tu.

Trump je, odkar se je ponovno zavihtel na vrh ZDA, sprejel že številne odločitve, ki skrbijo okoljevarstvenike, od napovedi ponovnega izstopa iz pariškega podnebnega sporazuma do povečanja uporabe fosilnih goriv in vojne papirnatim slamicam. Eden izmed ukrepov, ki bi lahko škodil planetu, pa je prepoved dela od doma. Velik in glasen nasprotnik takšnega načina dela je prav njegov zaveznik Elon Musk, ki v številnih intervjujih zagovarja delo v pisarnah in nasprotuje delu od doma.

Veliki rjavi vili, ki stoji na robu peščene sipine, ki se razprostira nad plažo zaliva Cape Cod, grozi konec. Samo vprašanje časa je, kdaj jo bodo s seboj odnesli valovi. Erozija je namreč že začela gristi temelje večmilijonske hiše, ki je bila postavljena z enim najlepših razgledov na zaliv. Masivna drsna vrata, ki so se včasih odpirala na široko teraso, kjer je premožne goste vabila tudi masažna kad, so zdaj zabarikadirana. Ograja preprečuje, da bi kdorkoli stopil nanjo in padel v globino. A propad hiše bolj kot premožnega nekdanjega lastnika skrbi okoljevarstvenike.

Vse več mest se bori s povečanim številom nepriljubljenih prebivalcev. Zaradi višjih temperatur v urbanih središčih namreč narašča število glodavcev. Znanstveniki pojasnjujejo, da vedno višje temperature pomenijo tudi vedno več podganjih mladičev. Situacija je podobna tudi v Sloveniji, pravijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

V Ajdovščini so lani simbolično posadili prvo drevo v sklopu protivetrne zaščite. Načrtujejo namreč pravi zeleni ščit – kar 23-kilometrsko linijo protivetrnih pasov. Ta bodo pomagala zmanjševati vpliv burje in odnašanje rodovitne zemlje z območja Vipavske doline.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

Pred 11-leti so v kalifornijski puščavi Mojave slavnostno odprli tedaj največjo sončno elektrarno. A zdaj njena prihodnost ni videti nič kaj sončna. Zaradi danes že zastarele tehnologije, se je našla se je pod pritiskom cenejših zelenih virov energije in pod številnimi kritikami okoljevarstvenikov, ki jo krivijo za pogin na tisoče ptic in želv.

Oddaljena, dih jemajoča in tako ranljiva. Podobe neokrjene narave, ujete v bleščečo se ledeno pokrajino, vedno pogosteje pristanejo na seznamu želja popotnikov celega sveta. A vdor ljudi na ta krhek ekosistem prinaša velika tveganja. Nad zaledenelo celino se tako zbirajo 'črni oblaki', še posebno nevarnost pa predstavljajo objave na družbenih omrežjih. Raziskovalci se bojijo, da spodbujajo lahkomiselno vedenje v tem krhkem ekosistemu.

Sveti ibis, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu, je razprl krila in se iz svoje rodne Afrike razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. Dolgonogo ptico primerjajo z vsem znano nutrijo – njuni zgodbi sta podobni, saj se obe vrsti izjemno hitro razmnožujeta.

Anthony Viaux je imel sanjsko službo in sanjsko plačo. A sčasoma je oboje preglasila podnebna vest. Uspešen pilot se je medtem ko je letel nad oblaki dima, vedno bolj spraševal, ali tudi sam prispeva k podnebni krizi. V njem je dozorela odločitev, da zamenja svojo kariero. "Seveda se zavedam, da moja odpoved ne bo rešila planeta, a preprosto nisem mogel pokuriti na tisoče litrov kerozina vsakič, ko sem šel v službo," je pojasnil. Letalska industrija namreč velja za eno največjih svetovnih onesnaževalk.

10-letna Tawhida iz Bangladeša sanja o tem, da bi nekoč postala zdravnica. Tawhida je v začetku lanskega leta namreč prvič začela obiskovati šolo. Prvi dan je s težavo povedala svoje ime, danes pa med drugim zna črkovati krajše besede in reševati preproste matematične naloge. A na poti uresničitvi njenih sanj stojijo tudi posledice podnebnih sprememb, ki otežujejo njeno pot do znanja. "Ne maram poplav. Ne maram vode. Zaradi poplav nisem mogla obiskovati pouka," pripoveduje.

Tudi, če so tople temperature le oddaljen spomin, to ne pomeni, da svoje kolo pošljete na daljši dopust. Zimski meseci v Sloveniji so namreč popolnoma primerni za kolesarjenje, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži. Za motivacijo - zimsko kolesarjenje ima prav toliko koristi kot poleti, poleg tega pa še dodatno krepite svoj imunski sistem. Seveda pa morate biti pozorni na nekaj zimskih pasti, varnost naj bo vaše prvo vodilo.

Okoljska organizacija Greenpeace ob začetku svetovnega gospodarskega foruma (WEF), poziva k višji obdavčitvi najbogatejših. Izračunali so, koliko prihodkov bi lahko v državne blagajne prinesla obdavčitev najbogatejših. Prepričani so, da je na svetu dovolj denarja, a po njihovih besedah ga preveč ostaja v žepih super bogate elite, ki onesnažuje planet. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa opozarja, da je odvisnost sveta od fosilnih goriv 'pošast, ki napada cel svet'.

Kljub pozivom, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

Aljaska bo nadaljevala s sporno prakso streljanja medvedov in volkov iz zraka. To naj bi bil ukrep za nadzor populacije, katerega namen je povečati število čred severnih jelenov in losov, čeprav stroka dvomi o učinkovitosti in etičnosti. Okoljevarstvene skupine, ki nasprotujejo ukrepu, so ga označile za barbarsko prakso streljanja divjih živali iz helikopterjev.

"Semena so bogastvo naroda in dežele, ki ji pripadajo. Zato zavedni ljudje po Sloveniji zbirajo avtohtona semena, jih pridelujejo po načinu naših prednikov in simbolično podarjajo kot nadaljevanje tradicije ter širijo semena in znanja. V Sloveniji smo izgubili že 80% avtohtonih semen, zato vsako ohranjeno in posajeno seme šteje," opozarja Irena Rotar iz Ekoci. Tudi letos Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. Pri aktivnostih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami.

Požari, ki so opustošili mesto angelov, so bili večji in bolj 'vroči', kot bi bili v svetu, v katerem ne bi poznali onesnaženja s fosilnimi gorivi, ki segrevajo planet, kažejo prve ugotovitve znanstvenikov.

Novo poročilo organizacije Christian Aid je pokazalo, da so se leta 2024 v Evropi zgodile tri od 10 najdražjih podnebnih nesreč leta. Glede na novo poročilo je bilo vseh deset finančno najdražjih podnebnih nesreč leta 2024.

Ognjeni zublji goltajo Kalifornijo. Dodatno olje na ogenj pa prilivajo podnebne spremembe, menijo znanstveniki. Kaj je povzročilo apokaliptične prizore uničenja v času, ko na tem območju požarov ni pričakovati?

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Presunljivi prizori leta 2024, ki pričajo o tem, da so podnebne spremembe še kako resnične. Svet se je tudi letos boril z vročinskimi valovi, naravnimi katastrofami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, kot je voda.

Študentska prehrana trenutno podlega predvsem tržnim pritiskom, opozarjajo v mladinski organizaciji Iskra in okoljski organizaciji Focus. Študenti imajo pogosto plitke žepe in številne obveznosti, zaradi česar, kljub temu, da razmišljajo o trajnostni prehrani, te velikokrat ne uživajo. "Če želimo spodbujati kakovostno izobraževanje za bodoče strokovnjake, je treba nuditi tudi hrano, ki bo zdrava tako za njih kot tudi za okolje. To je ključnega pomena za kakovost življenja in odgovornost do sedanjih in prihodnjih generacij," poudarja Živa Kavka Gobbo iz Focusa.