med

Glavni cilj energetskih skupnosti v Evropi ni samo ustvarjanje dobička, ampak tudi uresničevanje nekaterih socialnih in okoljskih ciljev, med katerimi je tudi odpravljanje energetske revščine. V EU si namreč približno petina prebivalstva, kar je več kot 100 milijonov ljudi, poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. S Chrisom Vrettosom smo se dotaknili nekaj dobrih praks preprečevanja energijske revščine, kot poudarja, so glavni krivec zanjo fosilna goriva, odgovor za njeno preprečevanje pa leži v obnovljivih virih energije.

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?

Se tudi vi sprašujete, ali so oblačila s trgovskih polic varna ali morda vsebujejo ostanke kemikalij, ki so škodljive za naše zdravje? Čeprav Inšpekcija za kemikalije v Sloveniji ni zaznala prekomernih povečanj v oblačilih, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Pri proizvodnji oblačil se namreč pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu. Zveza potrošnikov Slovenije tako poziva k obveznemu označevanju nevarnih kemikalij v oblačilih.

Organizatorji olimpijskih iger v Parizu so napovedovali, da bodo letošnje igre v primerjavi s prejšnjimi bistveno prijaznejše do okolja. Toda med strokovnjaki se glede tega že porajajo številni dvomi. Bistveno oviro pri tem predstavljajo potovanja.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Električna kolesa in skiroji so vedno bolj priljubljeni. So dobra rešitev za bolj okolju prijazno pot na delo, a skrivajo tudi nekaj pasti. Uporabniki morajo biti zelo pozorni, saj električna mobilnost prinaša tudi požarno tveganje. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Ali veste, kako ravnati, če opazite požar električnega kolesa ali skuterja?

Minulo leto je zaznamovalo vroče poletje. V naši okolici so se na hrvaški obali pojavile tudi za človeka neprijetne meduze mesečinke. Koliko pogostejši so dogodki cvetenja meduz v Sredozemskem morju, predvsem v Jadranu, v zadnjih letih? Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Bo meduz, ki povzročijo za človeka neprijeten ožig, vedno več?

Eko sklad je v uradnem listu objavil javna poziva, s katerim energetsko revnim gospodinjstvom in občanom ponuja finančne spodbude. Skoraj 20 milijonov evrov je namenjenijh za investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti stavb ter rabe obnovljivih virov energije. Še 11 milijonov evrov pa je razpisanih za skoraj ničenergijske stavbe splošnega družbenega pomena, kot so stavbe za kulturo in razvedrilo, knjižnice, stavbe za zdravstveno oskrbo in šport.

Sanje o najbolj zelenih olimpijskih igrah se – dobesedno – topijo. Če so bile letošnje pariške olimpijske igre predstavljene kot najbolj okolju prijazne doslej, se zapleta. Na njih namreč, da bi prihranili energijo, ne bi uporabljali klimatskih naprav, a napovedi ekstremne vročine, so med delegacijami sprožile upor. Organizatorji so popustili pritisku in naročili 2500 klimatskih naprav, za katere bodo plačale države same.

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

Evropo je zajel val energetskih skupnosti. Te pa še zdaleč niso le za hipije, ampak se številne lotevajo resnih projektov velikega obsega. V Belgiji bo organizacija energetskih skupnosti sodelovala pri projektu prvih vetrnih elektrarn na morju v državi do leta 2025. "Ne govorimo o nekaj sončnih panelih, govorimo o vetrnih elektrarnah na morju, ki bi lahko napajale več deset tisoč gospodinjstev," pripoveduje sogovornik Chris Vrettos. Energetske skupnosti vidi kot šole demokracije: "Ne želimo si več modela preteklosti, ko sta proizvodnjo električne energije nadzirali le eno ali dve podjetji."

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

General Sherman, največje drevo na svetu, je v dobri kondiciji, so ugotovili med njegovim 'zdravstvenim pregledom'. In čeprav novica zbuja optimizem, znanstveniki ob tem opozarjajo, da so velikanske sekvoje, ki so nekoč veljale za neuničljive, vedno bolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb.

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

Na lani poplavljenih območjih naravovarstveniki pričakujejo obsežno širjenje invazivnih tujerodnih rastlin. Voda je s seboj namreč nosila dele invazivnih rastlin in zato obstaja velika verjetnost, da bodo nastala nova žarišča invazivnih rastlin. Tveganje lahko traja več let, celo desetletij, saj so nekatere med njimi zelo dolgožive.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

Po Italiji trenutno pustoši japonski hrošč, tam so opazili tudi že azijskega in kitajskega kozlička, ki vrtata simetrične luknje v drevesa, da lahko odložita svoja jajčeca, in pa bakterijski ožig oljke, ki uničuje oljke na območju Apulije. To je le nekaj škodljivcev, ki trkajo na naša vrata in jih lahko ob nepazljivosti prinesemo v državo in tako ogrozimo naše rastline. Dovolj je lahko že ena rastlina ali eno seme, ki vzkali, sploh če gre za trajno rastlino, okuženo z virusi, dve skriti žuželki na rastlini ali v lesu, ali gnijoče sadje in rastline zaradi bakterij. Ko se škodljivci in bolezni rastlin že preveč razširijo, lahko pride do katastrofalne škode tako za prehrano, okolje kot gospodarstvo. Škodljivce lahko v državo seveda 'uvozimo' tudi s potniško prtljago, zato je še kako pomembno, da se v domovino ne vračamo z eksotičnimi sadeži ali plodovi.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v svet ponesel sedem novih sort slovenskega zvončka. In dve sta še posebej dragoceni, saj tudi dišita. To pa je pri belih zakladih, za katere zbiratelji odštejejo tudi več sto evrov, redkost. "To sta res zelo lepo dišeča primerka," so ponosni v botaničnem vrtu. Če bi te sorte imeli v zadostni količini, bi jih takoj razprodali, pripoveduje vodja vrta Jože Bavcon.

Pred 100 leti se je s podpisom pogodbe rodil Alpski varstveni park. Nastanek predhodnika Triglavskega narodnega parka predstavlja najpomembnejši mejnik v slovenskem naravovarstvu, poudarjajo v Triglavskem narodnem parku. To je jubilej celotnega slovenskega naravovarstva in vseh Slovencev oziroma prebivalcev naše države, pravijo.

Lani je bilo na območju Triglavskega narodnega parka izrečenih 490 ukrepov glede kršitev Zakona o Triglavskem narodnem parku in Zakona o ohranjanju narave. Če se odpravite v dragocen, a ranljiv ekosistem, upoštevajte preprosta pravila, s katerimi pripomorete k ohranjanju slovenskega ponosa.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Morski travniki so življenjsko pomembni za naše ekosisteme, saj zagotavljajo hrano in zatočišče za tisoče morskih vrst, nepogrešljivi so za proizvodnjo kisika in blaženje podnebnih sprememb. Žal se povsod po svetu hitro izgubljajo. Prav zato bosta trgovsko podjetje Spar Slovenija in zavod YouSea skupaj izvajala akcije čiščenja in ohranjanja morskih travnikov v slovenskem morju.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, svari Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Z agrometeorologinjo iz Arsa Andrejo Sušnik smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki vedno bolj postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Kot opozarja, projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam.

So se pod vašo streho naselile lastovke? Nekoč so verjeli, da kmečka lastovka prinaša obilje in srečo lastnikom stavbe, kjer gnezdi. A tudi, če v to ne verjamete, lastovkinega gnezda nikar ne odstranjujte! Gre namreč za prepovedano in celo kaznivo dejanje. A kljub temu, da so predpisi jasni, se še vedno (pre)pogosto dogaja, da ljudje njihova gnezda s svojih hiš odstranjujejo, opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Čeprav sodi Soča med najlepše evropske reke in je prepoznana kot naravni biser, predvsem nepredvideni industrijski incidenti občasno vzbujajo skrbi okoljevarstvenikov. Kakovost vode je sicer po zagotovilih Arsa dobra, ribiči pa pravijo, da se tako v Soči kot v Idrijci zaradi vse nižje gladine in vse številnejših plenilcev zmanjšuje število rib.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.