med

Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe, poudarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. A kakšna hrana je pravzaprav podnebju prijaznejša hrana? To je hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven način. Pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev ali iz pravične trgovine. Pomembno je, da je ta čim manj zapakirana, sezonska in čim manj predelana ter predvsem hrana, ki ne pristane med odpadki, naštevajo. Kako trajnostno pa se prehranjujemo Slovenci?

V Evropski uniji zavržemo 153 milijonov ton hrane na leto, kaže novo poročilo. Gre celo za večjo količino hrane, kot jo uvozimo, so izračunali. Količino zavržene hrane v Uniji bi morali do leta 2030 vsaj razpoloviti, da bi izboljšali prehransko varnost in naslovili podnebno krizo.

Nizozemski študenti so izdelali avtomobil, ki, medtem ko nabira kilometre, zajema in skladišči ogljik. Gre za prvi korak, inovacija bi v prihodnosti potrebovala izboljšave, a kot ocenjujejo študentje, ki so sodelovali pri izdelavi, je to pot k trajnostni prihodnosti.

Dušikovi oksidi so strupeni in zelo škodljivi za zdravje, opozarjajo v Focusu in Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so nadaljevali z meritvami dušikovega dioksida v prestolnici. Kot so ugotovili že pri meritvah prejšnja leta, je bila onesnaženost Ljubljane zaskrbljujoča. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti pri Ortobaru.

Taljenje ogromnih ledenih območij, spremembe v oceanskih tokovih in segrevanje območij s permafrostom so morda že presegli točko nepopravljivih sprememb. Po obsežni študiji je podnebna kriza pripeljala svet na rob številnih 'katastrofalnih' prelomnih točk. Kaže, da je pet nevarnih prelomnih točk morda že preseženih zaradi globalnega segrevanja za 1,1 stopinje Celzija, ki ga je doslej povzročilo človeštvo.

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

V britanskem Bristolu vas v eni izmed vegetarijanskih restavracij pričaka poseben jedilni list. V njem ne boste našli izračuna o kalorijah, ki jih bo vseboval vaš krožnik, pač pa izračun okoljskega odtisa, ki ga je zahtevala priprava vaše hrane od zemlje pa do vilic. Tako želijo potrošnike spodbuditi, da naročijo toliko, kot bodo pojedli, in da se zavedajo, kakšen vpliv na okolje imajo njihove vsakodnevne odločitve. Polovico biokapacitete Zemlje namreč porabimo za pridobivanje hrane, vseskozi se soočamo z rastjo cen hrane in opozorili, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh.

Leta 2020, ki ga je delno zaznamovala svetovna pandemija, je nastalo nekaj manj emisij CO2, medtem ko se je količina emisij trdnih delcev PM10 nekoliko povečala, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije. Pred začetkom kurilne sezone se je treba zavedati, da sta kakovost zraka in število PM delcev močno odvisna prav od malih kurilnih naprav. Če bodo ljudje uporabljali goriva, kot je na primer les, bo zrak bolj onesnažen, kot če bi se zanašali na ogrevanja z nizkoogljičnimi gorivi, pravijo na NIJZ.

Se časi, ko nas z velikih oglaševalskih panojev vabijo mesni izdelki, približujejo koncu? Nizozemski Haarlem bo verjetno postal prvo mesto na svetu, kjer bodo zaradi pereče podnebne krize prepovedali oglaševanje mesa na javnih mestih. To naj bi bila prva tovrstna poteza na svetu, ukrep pa bo začel veljati predvidoma leta 2024.

Iz Nepala prihajajo vzpodbudne novice. Z uspešnim programom za zaščito jim je v 12 letih uspelo skorajda potrojiti populacijo bengalskega tigra. A ob povečanju števila primerkov je hkrati naraslo tudi število srečanj veličastne živali s človekom, kar pomeni večje tveganje za konflikte in žal tudi za smrtne žrtve.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic pripravlja prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečajo dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov. Zbrana sredstva bodo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bodo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Nemški potniki so letošnje poletje lahko za devet evrov mesečno uporabljali skorajda vsa sredstva javnega prevoza. Zadnji dan avgusta se veliki nemški eksperiment v javnem prometu, ki so ga uvedli v času energetske draginje, končuje. "To je bil velik uspeh", ocenjujejo pristojni. Vlaki, avtobusi in tramvaji so to poletje tako prepeljali občutno več potnikov kot pred pandemijo. Rezultat pa: vsak peti potnik je znova odkril javni promet, pravijo na Deutsche Bahnu. Prav tako se je nekoliko izboljšala kakovost zraka, kaže študija Univerze v Potsdamu. Zaradi nenadnega porasta potnikov pa se seveda niso izognili nepopisnim gnečam v času praznikov in na linijah, ki vozijo do turistično zanimivih mest.

Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan. Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

Znanstveniki so odkrili, da žuželke lahko spremenimo v okuse, podobne mesu, kar pomaga zagotoviti okolju prijaznejšo alternativo tradicionalnim mesnim jedem. Raziskovalci so s sladkorjem kuhali mokaste črve, ličinko hrošča rumenega mokarja, in odkrili, da je rezultat mesu podoben okus, ki bi ga lahko uporabili kot nadomestni vir beljakovin. Meso v osnovi namreč ni nič drugega kot voda, maščoba in beljakovine.

Letošnje poletje so zaznamovali vročinski valovi in suša. Iz presušenih strug največjih rek, ki so ključne za preživetje v Evropi, so pogledali celo starodavni kamni lakote, ki svarijo pred pomanjkanjem zaradi (pre)nizkega vodostaja, izpod površja Donave pa so se prikazale nacistične ladje iz časa druge svetovne vojne. Svetovni sklad za naravo (WWF) opozarja, da 17 odstotkom prebivalcev Evrope do leta 2050 preti hudo pomanjkanje vode, če odločevalci ne bodo takoj reagirali. Najbolj izpostavljeni evropski državi sta Grčija in Španija. V naši regiji je tveganje zelo nizko, a pomanjkanje vode kjerkoli na celini vpliva na gospodarstvo celotne Evrope, svarijo.

Znanstveniki so ugotovili, da bi lahko mravlje nadomestile nekatere škodljive pesticide in tako pomagale pri obstoju čebel, od katerih je odvisna vsaka tretja žlica hrane. Naravna moč žuželk je lahko ob pogoju, da z njimi pravilno upravljamo, učinkovitejša kot zatekanje k škodljivim kemikalijam, ugotavljajo. A pot do tja je še dolga, najprej je treba bolje razumeti kompleksne odnose med škodljivci, mravljami in ostalimi organizmi.

Gladina Gardskega jezera je na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Suša je razgalila bele skale, ki jih sicer prekriva voda. Tudi nekatera najbolj znana švicarska jezera so na rekordno nizki ravni. Posledice suše občutijo marsikje po Evropi, saj so mnoge reke in potoki skoraj presahnili.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2022-2025, ki opredeljuje projekte za proračunsko financiranje, uvrstila spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Za ta namen bo v tem in prihodnjem letu skupaj rezerviranih šest milijonov evrov, so po seji vladnih odborov sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

S Hrvaške je te dni prišla razveseljiva novica. Na otoku Rab, na območju Barbata, so med 'puščavo' poginulih osebkov na morskem dnu našli tudi živega velikega leščurja. Školjko so poimenovali Mia, in sicer po potapljačici, ki ji je uspelo odkriti živ primerek med nešteto poginulimi, so sporočili s hrvaške Javne ustanove Priroda. Živega leščurja so potapljači pred poškodbami zaščitili s posebno kletko. Veliki leščurji v Sredozemlju se v zadnjih letih soočajo s 'pandemijo' parazita Haplosporidium pinne in vsak živ primerek daje upanje, da bi vrsta vendarle lahko obstala, je pojasnil Mosor Prvan iz WWF Adria.

Morske biologe navdušuje posnetek čudovite meduze, ki jo je ujel potapljač med potopom v Papui Novi Gvineji. Znanstveniki si med seboj niso enotni o tem, ali gre za novo vrsto meduze ali za doslej v divjini le enkrat opaženo skrivnostno vrsto Chirodectes maculatus.

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Havajski koralni greben Maro so potapljači olajšali za skoraj 50 ton odpadkov. Med njimi so ujeli tudi 43 ton tako imenovanih mrež duhov, ki so najbolj smrtonosna past za morski živelj.

Morske želve na Floridi se spopadajo s posebno težavo, ki je posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. V zadnjih letih se iz večine jajčec, ki jih želve odlagajo na obalah, zvalijo samičke. Na spol želv namreč vpliva temperatura peska med inkubacijo.

V Umanoteri so se letos lotili izračuna ogljičnega odtisa turistične destinacije Postojna za leto 2021 zaradi prevozov turistov. Upoštevali so emisije toplogrednih plinov zaradi prihodov tujih in domačih turistov na destinacijo ter prevozov turistov po destinaciji z lastnimi prevoznimi sredstvi in javnim potniškim prometom.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Ali lahko podnebne spremembe povzročijo propad svetovne družbe ali celo morebitno izumrtje človeške vrste? Trenutno je to nevarno preslabo raziskana tema, v novi študiji ugotavljajo znanstveniki. Hkrati pa menijo, da obstaja veliko kazalnikov, ki kažejo na to, da bi lahko podnebne spremembe povzročile globalno katastrofo. Posledice podnebnih sprememb že prehitevajo napovedi podnebnih modelov.

Butični dragulj v Himalaji, državica Butan, bo z novim odprtjem jeseni 2022 za turiste, uvedla spremembo. Ta bo po žepu kar trikrat bolj udarila obiskovalce, ki želijo uživati v lepotah te kraljevine. Zaradi zmanjšanja vpliva turizma na ekosistem in zaradi prehoda v trajnost, bodo namreč turistično takso dvignili za več kot 300 odstotkov.

Podnebni aktivisti po vsem svetu v boju proti posledicam občutijo nekakšen užitek s tem, ko denimo glasno protestirajo proti pretiranemu letenju (angl. flight shaming) ali uporabi hrane, kot sta avokado in kvinoja, ki nepreklicno uničuje naravna okolja držav tretjega sveta. To je teza, ki jo je zastavil Erik Swyngedouw, profesor geografije na Univerzi v Manchestru na Šoli za okolje, izobraževanje in razvoj.