med

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Družba Mastercard je začetek decembra uradno otvorila že drugo edicijo Mastercard Pop-up Restavracije. Hiša Franko, Gostilna pri Lojzetu, Atelje, Grič in Restavracija Milka so imena vrhunskih restavracij, ki so v nepogrešljivem ambientu Antiq Palace Hotela poskrbele za magičen in okusen uvod v praznične decembrske dni. Združene pod eno streho Mastercard Pop-up restavracije pa so predstavljale tudi edino restavracijo v središču prestolnice, ki je v kulinaričnem ustvarjanju povezala najboljše domače kuharske mojstre z zavidljivimi Michelinovimi priznanji.

Restavracije s hitro prehrano v Franciji z novim letom ne bodo več smele uporabljati embalaže za enkratno uporabo, torej krožnikov, skodelic in namiznega pribora, za stranke, ki jedo v lokalih. V Franciji namreč približno 30.000 lokalov s hitro prehrano na leto postreže šest milijard obrokov na leto, pri tem pa ustvarijo 180.000 ton odpadkov.

Klaudija Stare se spopada s cerebralno paralizo. Diagnoza ji je bila postavljena že v otroštvu, staršema pa se lahko zahvali, da sta že pri dveh letih v njeno življenje vnesla gibanje. Danes se ukvarja s športom, ki je vse prej kot enostaven. Klaudija namreč pleše ob drogu. Zakaj ravno ples ob drogu? "Zato, ker je težak," odgovori v smehu.

Raziskovalci slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so dokumentirali najdaljšo pot obalnega ekotipa delfina vrste velika pliskavka na svetu. Delfin, ki so poimenovali Prešeren, je obiskal Tirensko morje, severni Jadran in Ligursko morje. Ugotovitve, do katerih so prišli slovenski raziskovalci v sodelovanju z italijanskimi kolegi, kažejo, da so ti morski sesalci veliko bolj mobilni, kot so sklepali doslej.

Ste pred izbiro drevesca, ki bo v vaš dom prineslo praznično vzdušje? Katero je okolju bolj prijazno? Naravno ali umetno? Katero ima nižji ogljični odtis? Je bolje, da kupimo umetno božično drevesce in ga uporabljamo več let ali naj se vsako leto podamo po naravno drevesce, ki bo v večini primerov po koncu praznikov nič kaj svečano pristalo na odpadu?

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija (DOPPS) opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu, okolici Pragerskega in Račah, kar je največ doslej.

V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni številnim kemikalijam, ki v naše telo prihajajo iz okolja. Za nekatere med njimi vemo, da so škodljive, za mnoge ne. Med bolj poznanimi so ftalati, hormonski motilci, ki so po besedah raziskovalke Tine Kosjek povsod okoli nas. V človeških vzorcih pa so našli tudi pesticide, ki so pri nas prepovedani.

V sklopu serije pogovorov v Mastercard praznični vasici je omizje Mize za vsakogar gostilo Alena Kobilico in Timoteja Skledarja iz Zveze društev slepih in slabovidnih ter Jako Tomca in Amalijo Klopčič iz društva Altra. Pogovora, ki sta se drug za drugim zvrstila v četrtek, 8. decembra, in petek, 9. decembra, sta ponudila zanimiv vpogled v življenje po izgubi vida in nenehnim bojem med težko obvladljivim stanjem hiperaktivnosti ter depresije, značilnim za bipolarno motnjo. Kljub neštetim izzivom, ki so jih izpostavili gostje omizja, so pozitivna naravnanost, samokontrola in disciplina, pogum ter močna volja pozitivne besede, ki opisujejo njihovo uspešno spopadanje z vsakdanjimi izzivi.

Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Znanstveniki so na Grenlandiji odkrili najstarejšo DNK na svetu. Ta je stara dva milijona let in bi lahko pomenila pomemben preboj in vzbudila novo upanje v razumevanju, kako se boriti proti podnebnim spremembam, ocenjujejo znanstveniki.

Da mesta postanejo bolj krožna in pripravljena na izzive prihodnosti, lahko pripomorejo sonaravne rešitve. Sonaravne rešitve namreč naslavljajo številne družbene izzive in omogočajo obnavljanje virov, blažitev podnebnih sprememb, obnovo ekosistemov in izboljšano stanje biotske raznovrstnosti v urbanih ekosistemih. V Sloveniji imamo ogromen potencial za implementacijo večnamenskih sonaravnih rešitev, saj je zelena infrastruktura močno zastopana v naših mestih, kar nudi potreben prostor za tovrstne rešitve.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

Homoseksualnost je še vedno tabu.

Arktiko je ta teden zajelo nenavadno toplo vreme. V nedeljo je bila celotna Arktika v povprečju za kar 6,4 stopinje Celzija toplejša od povprečne temperature med letoma 1979 in 2000, računalniški modeli pa so v ponedeljek pokazali, da je to povprečje verjetno za kar 5,9 stopinje Celzija toplejše od običajnega, piše AP.

Lia Bordon se je rodila kot ženska, ujeta v moškem telesu. Že kot otroka so jo privlačile stvari, ki naj bi bile všeč punčkam, ne pa fantom. Zaradi okolice in časa, v katerem je odraščala, je svoje občutke v otroštvu potlačila. A vsa nepredelana čustva slej kot prej privrejo na dan in tako je bilo tudi pri njej.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Slovenski Triglavski narodni park (TNP) in italijanski Naravni park Julijsko predgorje sta z uvodnim srečanjem v Mojstrani začela postopek priprave vloge za vzpostavitev enotnega čezmejnega Biosfernega območja Julijske Alpe. To predstavlja krepitev dosedanjega sodelovanja med parkoma in prebivalstvom na obeh straneh meje.

Sredi meseca se bo izteklo petletno podaljšano dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU. Čeprav je nasprotovanje nadaljnji uporabi sredstva, ki ga spremljajo očitki o rakotvornosti, v Uniji precejšnje, bo Evropska komisija po pričakovanjih dovoljenje podaljšala še za eno leto. Medtem naj bi bila znana nova ocena tveganja za zdravje in okolje.

Pogum, vztrajnost, srčnost, optimizem in veselje do življenje je le nekaj besed, ki opisujejo Gala Jakiča. Njegova zgodba navdihuje Slovence in je absoluten dokaz, da v življenju ni nemogočih stvari.

Ljubljana je praznični program letos obogatila s posebno Mizo za vsakogar, na kateri bodo svoje mesto in glas dobili vsi tisti, ki so sicer pogosto spregledani v družbi. V času praznikov boste lahko v Mastercard praznični vasici in Pop-up restavraciji v središču prestolnice sedli za mizo skupaj s tistimi, ki se soočajo s posebnimi izzivi in pogosto naletijo na ovire pri vsakodnevnem življenju. Ob vrhunski kulinariki najboljših slovenskih kuharskih mojstrov in izbrani pijači se bodo odpirale teme in iskale rešitve za to, kako lahko skupaj zgradimo družbo, ki bo prijazna in odprta za vse.

Podnebna kriza je Evropi letos pokazala zobe. Celina se je borila z najhujšo sušo v zadnjih 500 letih, pustošili so požari, ki so v nekaterih državah za seboj pustili rekordno uničeno površino. Francoske oblasti so sporočile, da je vročina v Franciji povzročila 2816 prezgodnjih smrti. Kot napovedujejo znanstveniki, je bilo to poletje morda uvid v novo normalnost.

Nova raziskava razkriva zaskrbljujoč obseg izgubljene ribiške opreme v svetovnih oceanih. Izgubljene mreže, vrvice in trnki leta ogrožajo živali, ko lebdijo v oceanu, se potopijo na morsko dno ali jih naplavi na obalo. Kot kažejo rezultati najobsežnejše raziskave na to temo doslej, se v oceanih vsako leto izgubi toliko t. i. mrež duhov, da bi, če bi jih razprostrli, lahko 18-krat obkrožili Zemljo.

Jaka Tomc z bipolarno motnjo živi že vsaj 14 let, takrat so mu namreč uradno postavili diagnozo. Je pisatelj, avtor že osmih romanov, najnovejši z naslovom Stop igra, pa bo izšel prihodnje leto. Ta je v celoti posvečen njegovemu življenju z bipolarno motnjo.

V Bruslju so razkrili načrte, s katerimi bi Evropska unija močno znižala število plastičnih odpadkov. Osnutek novih regulacij med drugim vsebuje prepoved mini stekleničk za kozmetične izdelke in lončkov za enkratno uporabo, vrečk za sadje in zelenjavo ter predpisuje dovoljeno velikost paketov za spletna naročila. Konec želijo narediti pošiljanju majhnih izdelkov v velikih škatlah.

V Ljubljani so že četrto leto zapored razglasili drevo leta. Med 35 predlogi meščanov je največ glasov prejela mogočna perzijska bukev, ki stoji na zelenici pred Zavodom za transfuzijsko medicino.

Sprehod po čudoviti praznično okrašeni Ljubljani bodo obiskovalci letos med 25. novembrom in 17. decembrom lahko okronali z obiskom Mastercard praznične vasice na Trgu francoske revolucije, kjer jih bosta pričakali imenitna jedača in pijača ter številne priložnosti za sproščena druženja, ki zbližujejo in povezujejo.

"Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže," izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.