manj

Pisanih travnikov je v Sloveniji vsako leto manj. Ker so izjemnega pomena, v Sloveniji nastaja semenska banka, ki bo predstavljala varovalko v primeru, da katera rastlinska vrsta izgine s kakšnega območja. V njej bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji. Vzpostavitev semenske banke in prizadevanja za ohranitev travnikov pa so se šele začela.

Veveričjak, cunami riba, veliki seržant, gambuzija, skakavka ... Slovenski raziskovalci zaradi učinkovitega sistema monitoringa pogosto odkrijejo številne vrste rib, tudi take, ki jih v Jadranskem morju niso opazili še nikoli prej. Gre tako za tujerodne vrste, kot za vrste, ki jih poleti k nam privabljajo visoke temperature morja.

Si predstavljate, da se sprehodite po ulici in si pri tem brezplačno postrežete z jagodami, češnjami, sirom? V švicarski Ženevi so v prizadevanju, da zavržejo manj hrane, postavili že štiri ulične hladilnike, iz katerih si lahko mimoidoči postrežejo hrano pred iztekom roka uporabnosti, ki jo donirajo podjetja ali posamezniki.

Netopirji so edina vrsta letečih sesalcev in igrajo pomembno vlogo v vseh ekosistemih. Mnoge vrste netopirjev se prehranjujejo z žužki, tudi takimi, ki veljajo za škodljivce na poljščinah ali drugih nasadih. V Sloveniji živi 32 vrst netopirjev, ki jim pomemben življenjski prostor predstavljajo stavbe kulturne dediščine. Žal pa imajo ljudje pogosto predsodke o teh koristnih sesalcih, zato jih preganjajo, uničujejo njihova zatočišča in celo pobijajo.

Združeni narodi v poročilu UNEP ugotavljajo, da bi lahko do leta 2040 svetovno plastično onesnaženje drastično zmanjšali. Če bi upoštevali predlagane ukrepe, bi nam lahko uspelo plastično onesnaženje oklestiti kar za 80 odstotkov, so preračunali. To bi imelo velikanske pozitivne posledice, tudi finančne, saj bi prineslo na bilijone evrov koristi, so ugotovili.

Kdaj ste nazadnje na daljše potovanje odšli z vlakom? Ste kdaj že potovali z nočnim vlakom? Je vaša prva izbira vedno pot po zraku? Okoljska organizacija Greenpeace opozarja, da priljubljenost okoljsko bolj prijaznim železnicam močno zbijajo letalski nizkocenovniki, ki pa povzročijo veliko višji okoljski odtis.

Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, pravi, da je ekonomska rast postala neekonomična. Cena za popravo škode, ki jo povzročamo na poti neustavljive gospodarske ravni, je danes namreč dokazano večja od koristi, ki jo prinaša gospodarska rast. Z njim smo se pogovarjali ob globalnem dnevu ekološkega dolga, ko je svet začel živeti na rezervo.

Slovenijo je pretreslo divjanje tornada v Ilirski Bistrici. Letošnje poletje tako mineva v znamenju številnih vremenskih ekstremov. Zakaj nastane tornado, kje jih je največ in kakšno vlogo imajo pri tem podnebne spremembe?

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Ali ste vedeli, da obstajajo tudi nekoliko drugačne knjižnice? Knjižnice, v katerih si lahko izposodite ne le knjige, ampak tudi semena. Knjižnici semen sta svoj prostor v Sloveniji našli v prostorih goriške knjižnice Franceta Bevka in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. S čim lahko obogatite svoj vrt, kaj si lahko izposodite in kakšna so pravila uporabe?

Podnebni aktivisti skupine Zadnja generacija so za krajši čas blokirali brennersko avtocesto pri kraju Matrei am Brenner na avstrijskem Tirolskem. Zaradi protesta je nastal približno štiri kilometre dolg zastoj. Policija je v manj kot eni uri protestnike v celoti odstranila z avtoceste, tako da se je promet znova sprostil.

Čeprav površine, namenjene ekološkemu kmetovanju v Evropski uniji, še vedno predstavljajo slabih 10 odstotkov, pa delež vsako leto nekoliko naraste, ugotavlja evropski statistični urad. Največ novih površin, namenjenih ekološki pridelavi, so zabeležili na Portugalskem in na Hrvaškem.

Ste vedeli, da bi za pogon letala na relaciji Pariz–New York potrebovali maščobo 8.800 prašičev? Živalske maščobe so vedno bolj zanimive za proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv. A kot opozarjajo v Društvu za sonaraven razvoj Focus, študije že kažejo, da takšen način ni vzdržen in da je lahko sporen.

Švedski spletni modni trgovec Boozt AB je sankcioniral kupce, za katere predvidevajo, da izkoriščajo možnosti vračila. Tako so doslej blokirali 42.000 kupcev, ki so vrnili preveč izdelkov. Le dva odstotka takšnih kupcev je skupaj povzročilo 25 odstotkov vračil.

Evropski parlament je potrdil besedilo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. O zakonodaji sta se parlament in Svet EU dogovorila spomladi, prinaša pa npr. tudi določila za večje število polnilnic za električna vozila po EU. Za avtomobile bodo te na glavnih evropskih prometnicah morale stati vsaj na vsakih 60 kilometrov.

Novi satelitski podatki kažejo, da je po tem, ko je stopnja deforestacije v Amazoniji naraščala z rekordno hitrostjo, menjava oblasti prinesla spremembo. Stopnja deforestacije je v prvih šestih mesecih vladavine Luiza Inacia Lule da Silva padla za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil na oblasti še Jair Bolsonaro.

Potapljači na grškem otoku Santorini so se podali v lov za nekoliko drugačnim plenom. Lovili so smrtonosne pasti za morski živelj, tako imenovane mreže duhov. Zapuščena ribiška oprema lebdi po morjih, v njo pa se zapletajo morski organizmi, ki se ne morejo več rešiti. A to ni samo 'temna plat' Santorinija, v oceanih lebdi 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov.

Evropska unija je uvedla koncept "pravice do popravila" z namenom spodbujanja trajnostne potrošnje, zmanjšanja odpadkov in spodbujanja krožnega gospodarstva. Čeprav se nam večkrat zdi, da se nam naprave, ki se nam pokvari, ne splača popraviti, in da je nov nakup cenejši na kratek rok, je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške: "Novejša naprava morda zahteva pogostejše nadgradnje ali ima krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da boste morali v prihodnosti spet izdati več denarja. Zato premislite tudi o trajnosti in kakovosti izdelka."

Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, opozarja dr. Nina Bednaršek, s katero smo se pogovarjali o tem, kakšna bodo naša morja v prihodnosti, če ne ustavimo tega procesa.

Društvo za sonaraven razvoj Focus in Zveza potrošnikov Slovenija opozarjata na to, da se v skodelici kave, ki si jo privoščite vsako jutro, velikokrat skriva 'posekan gozd'. Pridelava kave je s trajnostnega vidika namreč velik problem, opozarjajo in pojasnjujejo, da vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

Prebivalci stare celine so v poletnih mesecih izpostavljeni vedno večjemu vročinskemu stresu, saj podnebne spremembe povzročajo daljša obdobja ekstremnega vremena, opozarjajo raziskovalci. Opozorilo je del letnega poročila Copernicus European State of Climate, v katerem so potrdili, da je za Evropo drugo najtoplejše leto v zgodovini.

Zagotovo se vam je kdaj že pokvarila naprava in ste jo zamenjali za novo. A podaljšanje življenja aparatom ima številne pozitivne učinke. Popravilo aparata namesto nakupa novega prispeva k zmanjšanju količine odpadkov in negativnemu vplivu na okolje. S tem se zmanjšuje količina električnih in elektronskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali celo na nepravilno odloženih mestih. S popravilom obstoječega aparata se podaljšuje življenjska doba izdelka, kar pomeni manjše potrebe po novih surovinah in manjše obremenitve naravnega okolja.

Svetovna proizvodnja sončne energije je konec lanskega leta presegla teravatni mejnik. Po napovedih bo svet proti koncu desetletja vsako leto namestil za dodaten teravat sončnih elektrarn, kar naznanja tudi začetek obdobja ogromnih količin odsluženih fotonapetostnih (FN) panelov. Steklo, aluminij, silicij, še nekaj drugih kovin ter umetne mase, glavne sestavine panelov, bodo do leta 2050 tehtali že okoli 80 milijonov ton.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

Citroën v Sloveniji ponosno sodeluje v projektu SUSTAINera, ki ga izvaja celotna pooblaščena mreža servisov znamke Citroën. S tem namenom so bili uvedeni številni trajnostni ukrepi, ki so ključni za ohranjanje in varovanje našega okolja.

Glede na trenutno globalno porabo fosilnih goriv, bi lahko nafte, plina in premoga zmanjkalo najkasneje v naslednjih 50 letih, opozarjajo znanstveniki. Potrebe po električni energiji pa v današnjem vse bolj tehnološko naprednem svetu zgolj rastejo. Več kot nujno je torej, da družba pospešeno preide na obnovljive vire energije. Inflacija in energetska kriza so nas znova opomnile, kako pomembno je, da smo v vseh pogledih – tudi pri energetiki – čim bolj samooskrbni. A tudi tukaj se od prihodnjega leta obetajo spremembe. Preverite, kakšne.

Znanstveniki z različnih koncev sveta dokazujejo, kar mnogi ljudje v vsakodnevnem življenju intuitivno zaznavamo sami: bivanje človeka v naravi ali zgolj zrenje vanjo krepi imunski sistem, pomaga premagovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, torej blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane, ter da lahko človeka celo osreči. Zakaj in kako spodbujati naše najmlajše, da ekrane in sedenje v notranjih prostorih zamenjati za raziskovanje gozda, tudi pozimi in jeseni, smo se pogovarjali z gozdno pedagoginjo dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).