ljubljana

Vlada je sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2021, po katerem bo sklad prejel dodatnih 71,8 milijona evrov za izvajanje ukrepov. Dodatna sredstva bodo med drugim namenjena za kreditiranje okoljskih naložb, subvencije za ukrepe URE in OVE ter trajnostno gradnjo.

Po izbiranju med 32 predlogi sta naziv drevo leta 2021 v prestolnici in posebna medalja letos pripadla kavkaškemu krilatemu oreškarju, ki se bohoti na križišču Linhartove, Knobleharjeve in Fabianijeve ulice. Poimenovali so ga kar "obglavljeni bežigrajski borec", saj je kljub nepravilnemu vzdrževanju v preteklosti uspešno prerasel poškodbe, ki so nastale zaradi nepravilne nege.

Sladki krompir je zaradi svojega imena pogosto narobe razumljen, a v resnici gre za zdravo in z vitamini bogato živilo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni kuhinji. Predstavljamo vam številne koristi te zdrave jedi, poznane tudi pod imenom batata, ki sploh ni v sorodu s krompirjem, temveč ga uvrščamo v družino slakovk.

Črni petek se je z enega dne najprej raztegnil na črni teden, zdaj pa je videti, da smo priča kar črnemu mesecu. In zaradi potrošništva, ki ga še dodatno poganjajo akcijske nizke cene, postaja črn tudi naš planet, saj se zaradi toplogrednih plinov, ki jih generira potrošnja, nezadržno segreva. Preden kupite nov izdelek, premislite, ali ga sploh potrebujete. Če pa ga res potrebujete, imate, preden se odločite za nov izdelek, na voljo še precej alternativ – od izposoje do trgovin z druge roke.

Samo v Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca. V zadnjem času ste zagotovo opazili oglase modne industrije, ki obljublja zeleno modo. Vedno večji delež prodajalcev zatrjuje, da so izdelki narejeni iz recikliranih materialov, kar dokazujejo različni zeleni certifikati na etiketah. Če dvomite o tem, kar ti certifikati obljubljajo, jih pred nakupom preverite, če pa je nalepka s certifikatom ovita v plastiko, je to zagotovo znak, da nakup ni tako zelen, kot zatrjujejo proizvajalci.

Poslanci Državnega zbora so s 53 glasovi za in nobenim proti sprejeli vladno novelo zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Ta med drugim prinaša manjše spremembe, ki bodo omogočile pravilen prenos evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v slovenski pravni red.

Ekipa raziskovalcev je odkrila nanoplastične delce v vzorcih snega in ledu v avstrijskih Alpah, na več kot 3000 metrih nadmorske višine. Znanstveniki so se nato lotili uganke: od kod je v te odročne kraje prišla nanoplastika? Njihovi modeli so pokazali, da so jo v Alpe najverjetneje zanesli vetrovi iz evropskih mest, kot so Frankfurt, Pariz in celo London. Ugotovitve so skrb vzbujajoče, saj to pomeni, da je nanoplastika močno prisotna tudi v zraku, ki ga dihajo ljudje v teh mestih.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

Pljuča sveta v Braziliji so se letos rekordno skrčila. Tam so namreč izsekali 13.000 kvadratnih kilometrov amazonskega gozda, le v zadnjih mesecih se je ta skrčil za velikost polovice metropole Rio de Janeiro, tudi drugod po svetu se gozdovi bliskovito krčijo. Bodo z evropskih polic končno izginili proizvodi, povezani s krčenjem gozdov po svetu? Evropska komisija je te dni objavila dolgo pričakovan predlog na področju uvoza blaga povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Kot ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus, gre za pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo razpis, s katerim želi podpreti vzpostavljanje in promocijo kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v kmetijstvu. Na voljo je 750.000 evrov.

Ste kdaj med umivanjem zob pomislili, kakšen vpliv na okolje ima to vsakdanje in nujno početje? Vsak od nas porabi povprečno šest zobnih past na leto, vse pa so zapakirane v plastično embalažo, ki jo po uporabi zavržemo. Pa ste vedeli, da naj bi se vsaka tuba zobne paste razgrajevala kar 500 let? Prav s tem v mislih sta mlada slovenska podjetnika razvila alternativo zobni pasti, ki je veliko bolj trajnostna.

Strokovnjaki svarijo, da hitra stopnja taljenja ledenikov v poletnem času močno presega njihovo okrevanje v zimskih mesecih. Primer je islandski ledenik Vatnajökull, ki se zaradi podnebnih sprememb tali hitreje, kot se lahko obnavlja, opozarjajo raziskovalci, ki so analizirali posnetke, kajti ujeli so osupljivo hitrost taljenja ledu tretjega največjega ledenika na Islandiji.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

Otok Madagaskar je postal fronta, kjer ni izstreljenih nabojev in bomb. Ljudje tukaj umirajo zaradi lakote, ki je posledica podnebnih sprememb, poročajo svetovni mediji. Državo je poleg covidne krize v zadnjem času namreč prizadela dolgotrajna suša, ki je povzročila pomanjkanje hrane in tako že zahtevala številna življenja. Madagaskar je tako postal predogled za to, kar v prihodnosti čaka ostale dele sveta, če ne bomo drastično zmanjšali količine emisij toplogrednih plinov.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Pred vrati je veseli december, čas, ko se sprostimo po naporni jeseni, čas, ko se družimo z najbližjimi in najdražjimi, jim stisnemo roko, zaželimo vse dobro in z njimi nazdravimo. Prihaja pa tudi čas, ko poudarjamo pomembnost trajnostnega in lokalnega razvoja, zato pomislite, ali ne bi morebiti letos podprli lokalnih kmetov in pridelovalcev ter nazdravili s čim domačim. Cider, osvežilna gazirana alkoholna pijača iz stisnjenih jabolk, je vse bolj priljubljena po vsem svetu, tudi v Sloveniji.

Mednarodna agencija za energijo ugotavlja, da je električna energija iz sonca zaradi razvoja tehnologij, ki jo omogočajo, za odjemalce najcenejša med vsemi viri energije. Ker so sončne elektrarne praktično brez izpustov in ne posegajo v naravno okolje, saj jih lahko namestimo na že obstoječe strehe, veljajo tudi za trenutno enega najčistejših obnovljivih virov energije. Preverite, kako si lahko za lastno gospodinjstvo elektriko iz sonca zagotovijo tudi tisti v stanovanjih, ki nimajo samostojne strehe, na katero bi postavili lastno sončno elektrarno.

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

S svetovno uveljavljeno klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o izplenu prvega tedna podnebne konference v Glasgowu. Kot ocenjuje, je bila retorika svetovnih voditeljev, čeprav gre verjetno deloma tudi za 'kamera efekt', neverjetno spodbudna. A retorika nas seveda ne sme zavesti, eno so obljube, drugo pa dejanja. Kot poudarja, gre za pomemben trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. V nasprotju s preteklostjo so tokrat zaradi reševanja covidne krize sproščene milijarde, ki naj hkrati postanejo naložbe za podnebno boljšo prihodnost, poziva. Izpostavlja, kako pomemben je dogovor o skladu za revnejše države, na katerega nikakor ne smemo gledati kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, svari.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

Koža je naš največji organ, a kljub temu nanjo pogosto pozabljamo in jo zanemarjamo. Posvečamo se koži na obrazu, mažemo si kožo na rokah in nogah, a za kožo je treba poskrbeti celostno in prav zato so še toliko pomembnejši redni pilingi, ki skrbijo za obnavljanje kože, ob tem pa jo tudi oskrbujemo. Slovenskima podjetnicama se je ob novici, da ob praženju kave luščine zavržejo, rodila ideja za nov izdelek.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Ko pomislite in začutite, kaj vse nam psi vsakodnevno dajejo in kako so vedno ob vas, se vam zagotovo porodi želja, da jim del tega povrnete in zanje izberete le najboljše sestavine. Za psa je najpomembnejše prav to, da je zadovoljen in zdrav, saj bo lahko le s tem uresničil ves svoj potencial, prav tako pa bo z nami in ob nas še dlje, kot bi bil morda sicer.

Življenje v večstanovanjskem bloku ima svoje prednosti in slabosti. Ena od slabosti je tudi ta, da si posamezno gospodinjstvo ne more priklopiti sončne elektrarne in si zagotoviti energetske samooskrbe. Lahko pa po novem sončne panele najamete s pomočjo sončne skupnosti, in to brez velikih stroškov investicije.

V zavetišču za zavržene rastline v prestolnici ravno v jesenskem času dobijo v varstvo največ rastlin, zato trenutno pokajo po šivih. Ljudi vabijo, da pridejo posvojit kakšno zeleno prijateljico, ki jim bo krajšala zimske dni. Ustanoviteljici zatočišča, sicer akademski slikarki, poudarjata, da se zavedata, da se danes lončnice dobijo izredno ugodno, a opozarjata, da ima vse svojo ceno: "Večina sobnih rastlin pride iz oddaljenih krajev, okoljski in delavski standardi pri njihovi vzgoji pa so zelo vprašljivi." Posvojena rastlina morda ni lepa in popolna kot iz cvetličarne, ampak s seboj prinese zgodbo predhodnega življenja, prihaja iz lokalnega okolja ter je bila vzgojena z veliko mero skrbnosti in ljubezni, poudarjata.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

V Glasgowu se začenja podnebna konferenca COP26, ki se je bo udeležila tudi več kot 50-članska delegacija iz Slovenije s premierjem Janšo na čelu. Vsi sicer na konferenci ne bodo prisotni vseh 13 dni, kolikor bo potekala. Stroški slovenske prisotnosti na tako pomembnem dogodku pa so ocenjeni na okoli 1,2 milijona evrov. In kdo bo v Glasgowu zagovarjal slovenske ambicije?

Hitro ukrepanje vlad v regiji je nujno, pred podnebno konferenco COP 26 pozivajo v Svetovnem skladu za naravo WWF Adria. "V zadnjih letih je Balkan močno prizadelo globalno segrevanje, postal je izredno občutljiv na podnebne spremembe. Zabeleženo je povišanje povprečne temperature za 1,2 stopinje Celzija, glede na uporabo lokalnih in mednarodnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prihodnjih letih pa pričakujemo dodatno segrevanje od 1,7 do 4 stopinje Celzija," opozarjajo. Vse, ki jih skrbi za planet, vabijo, da se pred začetkom COP26 v Glasgowu pridružijo kampanji #WeWontForget in voditeljem pošljejo sporočilo, da njihove obljube o ublažitvi podnebne krize ne bodo pozabljene.