ljubljana

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

S svetovno uveljavljeno klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o izplenu prvega tedna podnebne konference v Glasgowu. Kot ocenjuje, je bila retorika svetovnih voditeljev, čeprav gre verjetno deloma tudi za 'kamera efekt', neverjetno spodbudna. A retorika nas seveda ne sme zavesti, eno so obljube, drugo pa dejanja. Kot poudarja, gre za pomemben trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. V nasprotju s preteklostjo so tokrat zaradi reševanja covidne krize sproščene milijarde, ki naj hkrati postanejo naložbe za podnebno boljšo prihodnost, poziva. Izpostavlja, kako pomemben je dogovor o skladu za revnejše države, na katerega nikakor ne smemo gledati kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, svari.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

Koža je naš največji organ, a kljub temu nanjo pogosto pozabljamo in jo zanemarjamo. Posvečamo se koži na obrazu, mažemo si kožo na rokah in nogah, a za kožo je treba poskrbeti celostno in prav zato so še toliko pomembnejši redni pilingi, ki skrbijo za obnavljanje kože, ob tem pa jo tudi oskrbujemo. Slovenskima podjetnicama se je ob novici, da ob praženju kave luščine zavržejo, rodila ideja za nov izdelek.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Ko pomislite in začutite, kaj vse nam psi vsakodnevno dajejo in kako so vedno ob vas, se vam zagotovo porodi želja, da jim del tega povrnete in zanje izberete le najboljše sestavine. Za psa je najpomembnejše prav to, da je zadovoljen in zdrav, saj bo lahko le s tem uresničil ves svoj potencial, prav tako pa bo z nami in ob nas še dlje, kot bi bil morda sicer.

Življenje v večstanovanjskem bloku ima svoje prednosti in slabosti. Ena od slabosti je tudi ta, da si posamezno gospodinjstvo ne more priklopiti sončne elektrarne in si zagotoviti energetske samooskrbe. Lahko pa po novem sončne panele najamete s pomočjo sončne skupnosti, in to brez velikih stroškov investicije.

V zavetišču za zavržene rastline v prestolnici ravno v jesenskem času dobijo v varstvo največ rastlin, zato trenutno pokajo po šivih. Ljudi vabijo, da pridejo posvojit kakšno zeleno prijateljico, ki jim bo krajšala zimske dni. Ustanoviteljici zatočišča, sicer akademski slikarki, poudarjata, da se zavedata, da se danes lončnice dobijo izredno ugodno, a opozarjata, da ima vse svojo ceno: "Večina sobnih rastlin pride iz oddaljenih krajev, okoljski in delavski standardi pri njihovi vzgoji pa so zelo vprašljivi." Posvojena rastlina morda ni lepa in popolna kot iz cvetličarne, ampak s seboj prinese zgodbo predhodnega življenja, prihaja iz lokalnega okolja ter je bila vzgojena z veliko mero skrbnosti in ljubezni, poudarjata.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

V Glasgowu se začenja podnebna konferenca COP26, ki se je bo udeležila tudi več kot 50-članska delegacija iz Slovenije s premierjem Janšo na čelu. Vsi sicer na konferenci ne bodo prisotni vseh 13 dni, kolikor bo potekala. Stroški slovenske prisotnosti na tako pomembnem dogodku pa so ocenjeni na okoli 1,2 milijona evrov. In kdo bo v Glasgowu zagovarjal slovenske ambicije?

Hitro ukrepanje vlad v regiji je nujno, pred podnebno konferenco COP 26 pozivajo v Svetovnem skladu za naravo WWF Adria. "V zadnjih letih je Balkan močno prizadelo globalno segrevanje, postal je izredno občutljiv na podnebne spremembe. Zabeleženo je povišanje povprečne temperature za 1,2 stopinje Celzija, glede na uporabo lokalnih in mednarodnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prihodnjih letih pa pričakujemo dodatno segrevanje od 1,7 do 4 stopinje Celzija," opozarjajo. Vse, ki jih skrbi za planet, vabijo, da se pred začetkom COP26 v Glasgowu pridružijo kampanji #WeWontForget in voditeljem pošljejo sporočilo, da njihove obljube o ublažitvi podnebne krize ne bodo pozabljene.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Okoli 1. novembra, ko se spominjamo na svoje pokojne, v Sloveniji vsako leto prižgemo na milijone sveč. Večina jih je še vedno izdelana iz plastike, ki kljub recikliranju močno obremenjuje naše okolje. V zadnjih letih so zato vse bolj priljubljene alternative svečam, med drugim tudi ekološko-humanitarna akcija Manj sveč za manj grobov. Njen namen je, da denar, ki bi ga sicer zapravili za nakup sveč ali plastičnega cvetja, raje namenimo v dobrodelne namene in tako prispevamo k reševanju življenj.

V jadransko-jonski regiji je le 3,57 odstotka zaščitenih območij. To je najmanjši delež od vseh regij Sredozemlja in daleč od cilja EU, so opozorili na konferenci strategije EUSAIR. Evropski cilj je namreč, da bi bilo do leta 2030 zaščitenih 30 odstotkov morskih območij.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

V ljubljanskem Kinodvoru so podelili nagrade za najboljše kratke filme na tematiko podnebnih sprememb, ki so jih v okviru britansko-slovenskega natečaja "Keep it cool" ustvarili mladi, stari od 13 do 20 let. Prvo nagrado sta prejela kar dva filma. Film o vplivu podnebnih sprememb na Ljubljansko barje so posneli gimnazijci Gimnazije Vič, film o prevzemanju osebne odgovornosti za okoljske težave pa so posneli šolarji Osnovne šole Dolenjske toplice.

Po dolgih mesecih, ko smo zaradi globalne pandemije koronavirusa ostajali doma in daleč stran od svojih prijateljev, se življenje vendarle končno vrača v normalo in tako lahko hladne jesenske večere preživljamo tudi v najboljši družbi naših najdražjih. Vsako druženje pa je še boljše ob prigrizkih, ki zaokrožijo prijetno atmosfero. Poskusite spodnje predloge in navdušite svoje goste!

Daša Korže, prehranska svetovalka za živali, ugotavlja, da imajo hišni ljubljenčki vedno več zdravstvenih težav, ki so posledica neuravnotežene, predelane in nezdravo predpripravljene prehrane. Kot poudarja, lahko hrana igra dve vlogi – lahko je razlog za težave, lahko pa je 'zdravilo', ki uspešno dopolnjuje veterinarsko terapijo. Izkušnje so jo spodbudile, da je ustvarila lastno blagovno znamko pasje hrane, ki je brez konzervansov, umetnih barvil in ojačevalcev okusa, saj je te zaznala kot pogost vzrok za težave živali. Oddajo o Dašini poslovni zgodbi lahko spremljate v nedeljo v oddaji Štartaj Slovenija na POP TV.

Električni avto odlikujejo predvsem lastnosti, kot so nizki stroški polnjenja, vožnja brez izpustov škodljivih snovi, konstanten navor in tiho delovanje. A prihodnost e-mobilnosti bo veliko bolj interaktivna, kot smo bili vajeni doslej. Nov Renaultov model, ki prihaja spomladi, je znanilec nove dobe, ko bo vozilo storitev.

Če boš ribo sodil po njeni sposobnosti letenja, jo boš vedno imel za nesposobno, pravi pregovor, ki poudarja, da smo vsi različni in da moramo negovati svoja zanimanja in želje. Prav pa je, da starši otroke opazujemo, spremljamo in spodbujamo, predvsem pa jim pustimo, da sami odkrijejo, kakšna je njihova prava pot. In kako to dosežemo?

Elektrifikacija bo igrala pomembno vlogo pri prehodu v trajnostno prihodnost, vso potrebno tehnologijo za to pa že imamo, so poudarili na posvetu o elektrifikaciji in trajnostni prihodnosti. Za to pa bodo potrebne inovacije v vseh segmentih elektroenergetike, od proizvodnje in distribucije do uporabe. A trenutno smo še vedno močno odvisni od fosilnih goriv, na kar nakazujejo tudi višje cene nafte in plina.

Letos bo po ocenah projekta Global E-waste Monitor nastalo 57,4 milijona ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težek Kitajski zid, so ob današnjem mednarodnem dnevu e-odpadkov sporočili iz družbe Zeos. Letošnji dan je namenjen spodbujanju potrošnikov k pravilni oddaji e-odpadkov oziroma podaljšanju njihove življenjske dobe.

CME Media Group je postala prva medijska skupina iz osrednje in vzhodne Evrope, ki se je kot mednarodna članica pridružila projektu albert, katerega namen je spodbujanje okoljske trajnosti v filmski in televizijski panogi. CME se je pridružila članom, kot so Fremantle, ITV in Sky, ter priznava, da njena prizadevanja postati najboljša ustvarjalka vsebin v osrednji in vzhodni Evropi ne smejo povečati njenega vpliva na okolje.

Na obrobju Ljubljane leži posestvo Trnulja, kjer se piše okusna trajnostna zgodba. Iz ekološke soje brez GSO, ki ni prepotovala na tisoče kilometrov, da je dosegla slovenske krožnike, izdelujejo zrolance in pečenjake. Zgodba o njihovem nastanku je ganljiva, navdih zanje je Urša Kunz namreč dobila, ko je želela z zdravimi obroki razvedriti svojo bolno prijateljico. V Sloveniji je pridelava soje, kakovostnega vira rastlinskih beljakovin zaenkrat v majhnem obsegu, vendar se v zadnjih letih povečuje.

Prihodnost mobilnosti ne pomeni zgolj novih načinov vožnje, novih pogonov in elektrifikacije. Prihodnost mobilnosti je vedno tudi oblikovalski izziv. Vključiti vse potrebne komponente v vozilo, ki šele nastaja, rešiti izzive v zvezi s polnjenjem ter hkrati poskrbeti za privlačen videz in okolju prijazen sistem, ni lahka naloga. Zato so si izvirni koncepti, kot sta Renaultova električna prototipa R5 in Morphoz, prislužili mednarodne nagrade, še preden so zapeljali na cesto.

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

Pandemija covida-19 je upočasnila napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030. A obenem predstavlja priložnost, da iz trenutne krize pridemo močnejši in odpornejši na prihodnje krize, so se strinjali sodelujoči na mednarodni konferenci o skladnosti politik za trajnostni razvoj in evropski zeleni dogovor.

V francoskem Flinsu stoji prva evropska tovarna, ki deluje po principu krožnega gospodarstva na področju mobilnosti. Gre za podjetje, ki je namenjeno podaljševanju življenjske dobe električnih vozil, recikliranju odsluženih baterij in drugih avtomobilskih delov ter ponovni uporabi akumulatorjev za shranjevanje zelene energije.

Ljubitelji zdrave in vegetarijanske prehrane ste zagotovo že slišali za okaro, živilo, ki je bilo predolgo po krivici povsem prezrto. Okara, stranski produkt pri proizvodnji tofuja, je že stoletja del tradicionalne japonske, korejske in tudi kitajske kulinarike, vse bolj pa se uporablja tudi v vegetarijanski kuhinji zahodnih držav, saj se lahko pohvali z beljakovinami boljše kakovosti kot pri drugih sojinih izdelkih.