ljubljana

Leta 2007 je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči. Rodila se je ena najbolj prepoznavnih okoljskih akcij, ki so jo poimenovali Ura za Zemljo. Nastala je iz obupa ljudi nad neaktivnostjo odločevalcev za zaščito planeta in z željo, da bi obup na svetu zamenjalo upanje za okolju bolj prijazno prihodnost. Danes se Uri za Zemljo pridružuje več kot 190 držav. Tudi sami ste lahko simbolično ugasnili luč in se zavezali k bolj odgovornemu ravnanju z našim planetom.

Nino Goryaevo, strokovnjakinjo za trajnostno modo v trgovini z druge roke Stara Šola in zdaj ekostilistko je življenje leta 2019 kot prostovoljko pripeljalo v Slovenijo. Prej uspešna odvetnica v Rusiji je bila na sodišču navajena zmagovati: "Delala sem za velika podjetja in branila njihove interese. Nekega dne sem se zbudila in to delo se mi je uprlo, saj se moje vrednote niso ujemale z vrednotami podjetij, ki sem jih zastopala. Želela sem se aktivno posvetiti ekološkim temam in aktivnostim, saj moramo na tem planetu ukrepati zdaj, za čakanje preprosto nimamo več časa." Z nami je delila nekaj nasvetov, kako lahko modne navdušenke in navdušenci svoje omare spremenijo v trajnostno naravnane in tako zmanjšajo okoljski odtis svojih modnih izbir.

V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo, pozivajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zato so pripravili akcijo, s pomočjo katere želijo kupiti vsaj deset hektarjev gozda, ki ga bodo vrnili naravi. Številne vrste ptic namreč v gospodarskih gozdovih ne najdejo mesta zase. Kljub veliki površini gozda v Sloveniji je ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta pa je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem, opozarjajo.

Nedavno smo poročali o iskalni akciji levjega mladička, ki je pobegnil iz ujetništva v Črni gori. Pristojnim organom ni bil prijavljen, tako da vse kaže, da je bil levček na ozemlje države pretihotapljen nelegalno. Primer vzbuja skrb in je dokaz, da se nelegalna trgovina z divjimi živali dogaja tudi v Evropi, poudarjajo naravovarstvene organizacije.

Plaže, ki so s svojim zlatim peskom privabljale turiste, so se po nesreči ladje, ki je maja 2021 povzročila okoljsko onesnaženje, obarvale v črno. Razsežnosti lanske okoljske katastrofe so kljub posredovanju pristojnih služb vidne še danes. Na nekoč rajskih plažah so ostali porušeni ekosistemi, ekološka škoda je velika. Globoko pod pesek so se ujele plastične granule oziroma peleti, ki predstavljajo smrtonosno past za tamkajšnja živa bitja.

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani že nekaj mesecev preizkušajo nenavaden način ogrevanja. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki. Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi.

V GZS po sredinem sprejemu zakona o varstvu okolja opozarjajo, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir ter učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tako GZS kot zbornica komunalnega gospodarstva izpostavljata kratek rok za implementacijo rešitev.

Hillov podkovnjak, za katerega so se naravovarstveniki že bali, da je izumrl, se življenja še vedno 'oklepa' v deževnem gozdu Nyungwe v Ruandi, so ugotovili raziskovalci. Vsaka vrsta, ki nam jo uspe ohraniti, je dragocena. Netopirji nam denimo kažejo, v kakšnem stanju je okolje. So plenilci žuželk, zato se spremembe v populacijah žuželk odražajo tudi na netopirjih. Prisotnost pestrega nabora različnih vrst pa pomeni dobro stanje življenjskih okolij – tudi za ljudi.

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost pripravlja pet podnebnih skupščin, ki bodo priprava za vseslovenske podnebne štrajke 25. marca. Ena skupščina bo v Mariboru, dve v Ljubljani, ena v Kopru in ena prek spleta za vse, ki se skupščin ne bodo mogli udeležiti v živo, so ta teden zapisali v sporočilu za javnost.

V znamenitih vinogradnih, ki se idilično kopajo v kalifornijskem soncu, vinogradnikom na pomoč priskočijo prav posebne pomočnice. Kot po več letih poskušanja ugotavlja skupina študentov in tamkajšnji vinogradniki, so ptice lahko učinkovito orodje v boju proti škodljivcem. Tako so se s škodljivci kmetje borili že v zgodovini. In kar je najpomembnejše, za razliko od pesticidov, ki imajo škodljive učinke na zdravje ljudi in okolja, gre za popolnoma naravno rešitev.

Eko sklad je v petek v uradnem listu objavil zaključek javnega poziva za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo. Na poziv je prejel veliko število vlog, tako da so vsa sredstva za letos že rezervirana, so pojasnili. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo zagotovitev dodatnih sredstev in nov razpis.

Pravi čudež je, da so si kiti grbavci, ki so bili že na robu izumrtja, opomogli. A zdaj jim grozijo nove nevarnosti, saj to pomeni tudi več tragičnih srečanj s plastičnimi pastmi, ki jih v oceanih za seboj pušča človek. Wayne Philips ima posebno misijo – reševanje kitov, ki se zapletejo v ribiške mreže. 51-letni morski biolog iz Queenslanda v Avstraliji namreč s svojo ekipo rešuje kite grbavce. Člani ekipe, ki so se poimenovali ‘rezalci’, so opremljeni s palico, podobno ribiški, ki ima pritrjeno rezilo, to pa ne more poškodovati kita, ki ga rešujejo. Delujejo v parih, saj je reševanje tako psihično in fizično zahtevno, da bi se sicer utrudili v boju z ribiško opremo, zapleteno v mogočne živali, njihovo misijo opisuje britanski Guardian.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Živali in rastline so pomemben del našega ekološkega sistema, poleg tega pa prispevajo k splošnemu, gospodarskemu, znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju človeštva. A le, če lahko živijo in uspevajo v svojem naravnem okolju. Prav zato 3. marca obeležujemo lepoto in raznolikost prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Na hibridnem zasedanju Skupščine ZN za okolje so okoljski ministri z vsega sveta razpravljali o reševanju treh velikih okoljskih izzivov: podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Minister Vizjak je med drugim podčrtal prizadevanja Slovenije za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko. Svetovna organizacija za varstvo narave je oblikovanje pogodbe o plastičnih odpadkih označila za pomemben korak.

Evropska mesta niso na dobri poti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa, svari novo poročilo kampanje Clean Cities. To ogroža uresničevanje politik EU za blaženje podnebnih sprememb, zaradi onesnaženega mestnega zraka pa bo število obolelih in umrlih še naprej (pre)veliko, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Ljubljana se je med 36 mesti iz 16 evropskih držav znašla na 28. mestu. Največja težava v prestolnici je tako še vedno onesnaženost zraka.

Novo poročilo Programa ZN za okolje (UNEP) svari pred tem, da se bo število gozdnih požarov do leta 2050 povečalo kar za tretjino, do konca stoletja pa za polovico. Kot svarijo, bodo v nevarnosti pred ognjenimi zublji po novem tudi območja, ki doslej še niso bila prizadeta, celo Arktika, kjer se doslej z nevarnostjo gozdnih požarov še niso soočali.

Toplejši in daljši spomladanski dnevi že prebujajo naravo, ob prvem deževju pa se bodo predramile tudi številne dvoživke in se v večernem času iz kopenskih življenjskih prostorov pričele seliti v mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov, opozarjajo v Informacijskem centru za varstvo dvoživk Slovenije. Leta 2021 so prostovoljci na 20 lokacijah na 40 kilometrih cest zabeležili skoraj 63.000 dvoživk. Dvoživkam lahko čez cesto pomagate tudi vi, a nujno poskrbite za cestno varnost.

Rezultati svetovne študije, v kateri so sodelovali raziskovalci ljubljanske veterinarske fakultete, so pokazali visoko kvaliteto slovenskih voda, kar je tudi posledica učinkovitega čiščenja in nadzora odpadnih voda. Slovenija z Ljubljanico se je uvrstila med 14 najmanj onesnaženih regij, ki so bile zajete v raziskavo, od skupno 137.

Če bi zajeli ves metan, ki uhaja v ozračje, bi ta zadostoval za oskrbo celotnega evropskega energetskega sektorja, pravijo v mednarodni agenciji za energijo. Njihovo poročilo kaže, da so izpusti tega toplogrednega plina, ki nastajajo pri proizvodnji nafte, plina, premoga in biogoriva, precej višji kot trdijo posamezne vlade.

V EU so izpusti toplogrednih plinov v tretjem četrtletju leta 2021 skupaj znašali 881 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je blizu ravnem iz časov pred izbruhom pandemije covida-19. Slovenija je zabeležila največji upad izpustov, na letni ravni so se zmanjšali za 2,6 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

220 vrst ptic, vidra, bober, avtohtona sladkovodna želva, ki jo v Sloveniji še redko najdemo. Vse to so današnji prebivalci bazenov nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu. Ormoške lagune, ki zdaj kipijo od življenja, dokazujejo, da industrija in naravovarstvo lahko sodelujeta.

Led z Mount Everesta je potreboval kar 2000 let, da se je akumuliral, stalil pa se je v le 25 letih, kažejo ugotovitve znanstvenikov. Led na najvišjem ledeniku Everesta South Col, se je skrčil kar osemdesetkrat hitreje, kot je potreboval, da se je akumuliral, in znanstveniki ocenjujejo to za zadnji alarm za človeštvo, da se zbudi in ukrepa.

Natančnega podatka o tem, koliko dodatnih odpadkov je 'zakrivila' epidemija covida-19 ni, saj se ti uvrščajo med mešane komunalne odpadke in med odpadke iz zdravstva, kjer točnega deleža povzročenih odpadkov zaradi dodatnih covidnih ukrepov, ni mogoče izračunati. Dve največji bolnišnici v državi smo povprašali, kako so se med epidemijo soočali z večjo količino nastalih odpadkov.

Če ne bomo ustavili emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, bo v prihodnosti le še ena od sedaj 21 lokacij sposobna gostiti zimske olimpijske igre. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, naraščajoče temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, pomenijo negotovo prihodnost za priljubljeni zimski spektakel športnih navdušencev. Težko bo namreč najti primerna mesta, ki bodo lahko zagotovila dovolj ledu in snega za izvedbo takšnega dogodka. Umetni sneg, ki se ga v velikih količinah poslužujejo tudi v Pekingu, za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je njegova uporaba z okoljskega vidika sporna.

Znate navesti kakšno mokrišče v svoji okolici? To so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Najpogosteje jih poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune in poplavne ravnice rek. Boljše poznavanje mokrišč v naši okolici pripomore k razumevanju pomembne vloge, ki jih imajo za ljudi in naravo. Zato vsako leto 2. februarja obeležujemo dan mokrišč.

Ljubljansko podjetje Voka Snaga je na treh pogosto obiskanih lokacijah v mestu namestilo pametne zabojnike. Njihovo napolnjenost bodo spremljali s pomočjo senzorjev, temu pa bodo prilagodili tudi praznjenje. Kot so sporočili iz družbe, želijo s projektom skupaj z ljubljansko občino poudariti predvsem pomen spoštovanja skupnega javnega prostora.

Kot kaže nova raziskava, je imela ustavitev življenja med pandemijo tudi nekaj pozitivnih učinkov. Boljši zrak zaradi izrazito nižjih izpustov med zaprtji družbenega življenja, ki so se vrstila v letu 2020 in 2021, je imel namreč za posledico tudi čistejši zrak. Študija kaže, da je posledica tega nekaj sto preprečenih prezgodnjih smrti v evropskih velemestih.

Številne letalske družbe so zadnja leta eksperimentirale z različnimi bolj ali manj trajnostnimi alternativnimi gorivi, a sintetični kerozin je relativno nov. Lahko je dobra rešitev za razogljičenje letalstva, če je proizveden iz zelenega vodika, ki je nato kombiniran z ogljikovim dioksidom, zajetim iz ozračja, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. A pozor, leta 2019 so t. i. trajnostna goriva predstavljala manj kot 0,1 odstotka goriva, ki so ga uporabile letalske družbe. Letenje kljub novih vrstam goriva ostaja sporno, saj bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti, poudarjajo v Focusu, kjer ponazarjajo, da le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 % emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo.