kralj

Hrvaški mediji so se razpisali o nenavadnih ugotovitvah hrvaških in italijanskih znanstvenikov, da se slanost Jadranskega morja viša in da to še nikoli ni bilo tako slano. Kot ocenjuje dr. Malačič z morske biološke postaje Piran, so zabeležene vrednosti res visoke, a iz tega ne moremo sklepati, da gre za trajno spremembo. Kaj to pomeni za morsko življenje na Jadranu? Nihanja slanosti niso tako velika, da bi ogrozila kakšno vrsto oz. združbo, saj so organizmi na nihanje slanosti prilagojeni, pa pojasnjuje dr. Mavrič.

Urška Šobak je raziskovalka lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane. Koronski čas je izkoristila in se podala na lov za recepti naših babic. Želela si je namreč tistih pravih babičinih jedi, a jih ni znala pripraviti. To se je spremenilo in zdaj si lahko pripravi več kot tisoč okusih jedi iz babičine kuhinje. Naučila se je, da se babice niso ukvarjale s tem, ali je nekaj superživilo ali ne. Skuhale so to, kar so imele.

"Pica in burger iz mokarjev sta zelo zelo okusna in zelo preprosta za pripravo. Če mokarje uporabite kot prašek, pa jih lahko preprosto vključite tudi v torte. Okus mokarjev je zelo blag in oreškast. Lahko jih uporabite tudi za peko kruha, iz njih naredite špagete, tortilje. Uporabni so v številnih jedeh in vrstah svetovne kuhinje."

Ljubljanski Botanični vrt se lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas, ponosno poudarjata vodja vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak, s katerima smo se pogovarjali o tem, zakaj je Botanični vrt Univerze v Ljubljani pravi zaklad, ki pa ga žal, kot opažata, premalo cenimo. Že vrsto let se sooča s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, a se kljub temu uvršča v sam svetovni vrh med botaničnimi vrtovi. In rastline so zelo dober ambasador Slovenije, poudarjata sogovornika.

Slovenski fenomen – presihajoče Cerkniško jezero – navdušuje tudi velike tuje produkcijske hiše. Te prihajajo v Notranjski park, da bi posnele spektakularne posnetke reševanja, kot ga ne poznajo nikjer drugje po svetu. Lokalni ribiči na tem območju ob izginjanju vode že stoletja hitijo k ribam in jih rešujejo pred smrtjo.

V stavbah kulturne dediščine v Sloveniji živi 23 od 30 vrst netopirjev pri nas. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, saj so zaradi počasnega razmnoževanja izredno ogrožene. Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in tudi ljudje smo deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas se denimo netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci, zato so lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki – gvano – zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja.

V Sloveniji je še 1.578 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi. Trda voda, ki jo imamo v Sloveniji, na takšnih ceveh naredi oblogo in preprečuje izločanje azbestnih vlaken v vodo. Dokler so cevi nepoškodovane in če so obložene z vodnim kamnom, ni nevarnosti, če so azbestne cevi stare in se njihova življenjska doba izteka, pa se pojavljajo poškodbe, ki lahko predstavljajo tveganje. Dokazov, da bi azbestna vlakna, zaužita s pitno vodo, povzročala škodljive učinke na zdravje, ni, saj je to še vedno predmet raziskav. A na NIJZ dodajajo, da zagovarjajo načelo previdnosti, saj so azbestna vlakna toksična in dokazano rakotvorna. Na vodovodih z azbestnimi cevmi je treba po določenem terminskem planu in prioritetah te cevi čim prej nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov.

Na milijone morskih školjk, zvezd, rakov in ostalih obalnih organizmov je poginilo med vročinskim valom v Kanadi, ocenjujejo morski biologi. V Kanadi pa pustoši tudi več kot 170 gozdnih požarov. Kanadska vojska je že v pripravljenosti za pomoč, vlada pa svari pred dolgim in izzivov polnim poletjem.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Skoraj 410 milijonov ljudi bi lahko bilo do leta 2100 ogroženih zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo dvig gladine morja. Najbolj ogrožena in najranljivejša so območja v tropih, svarijo znanstveniki. Zaradi podnebnih sprememb se gladina morja dviga, pogostejše in hujše nevihte pa povečujejo možnost poplav na obalnih območjih. Občutno zvišanje gladine morja bi lahko imelo za svet uničujoče posledice, saj bi okrepilo uničevalno moč neviht, obalne regije, v katerih domuje na stotine milijonov ljudi, pa izpostavilo ponavljajočim se resnim poplavam.

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, ekstremna vročina, propadi ekosistemov in drugi okoljski problemi se stopnjujejo hitreje kot pričakovano. Nepovratne podnebne spremembe bi lahko v prihajajočih desetletjih popolnoma spremenile življenje na Zemlji. To so črni scenariji Medvladega panela za podnebne spremembe Združenih narodov.

Radi naročate hrano na dom ali v pisarno? Znanstveniki opozarjajo, da v svetovnih oceanih prednjači plastična embalaža za enkratno uporabo za hrano in pijačo. Tako kažejo rezultati zadnje obsežne raziskave, ki dokazuje, da bi morali boj proti plastični embalaži začeti pri bistvu in še bolj omejiti plastične izdelke za enkratno uporabo.

Kraški ovčar je naše zadnje kinološko zlato, poudarja Blaž Vehovar, umetnik, akademski slikar, kinološki sodnik in predsednik Kluba kraških ovčarjev. Pod robustno lepoto edine slovenske avtohtone pasme, se skriva čudovita in nežna kraška duša. Je pes na precepu – vzgojimo ga lahko v pastirskega ali družinskega psa. Je ena najbolj zdravih pasem, ki pa bo potrebovala našo pomoč, da je ne izgubimo. Genetski bazen je namreč ozek in vezan na Slovenijo.

Zapuščena gradbena jama, ki že leta buri duhove lokalne skupnosti za Bežigradom, je pred kratkim postala 'zeleni krater'. V ustvarjalnem laboratoriju nastajajo novi materiali, za katere oblikovalci upajo, da bi lahko nekoč nadomestili lesno biomaso in celo plastiko. Ljudje in mesta proizvajajo številne odpadke, ki pa lahko, kot dokazujejo v središču Ljubljane, na novo zaživijo. Rakove klešče, miceliji gliv in grozdne tropine so tako namesto v košu pristali v novih eksperimentalnih materialih.

Nova raziskava EEA prinaša zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM delci 2,5. glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Najmanj onesnažen zrak s PM delci je v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem.  Najbolj onesnažen pa je po pričakovanjih v mestih vzhodne Evrope, kjer je glavni energent še vedno premog. Najbolj onesnažena mesta na lestvici so Nowy Sącz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem.

Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so pereč okoljski problem. Smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo. Na Tajskem so se nevladne organizacije zato lotile ambicioznega projekta, v katerem sodelujejo z lokalnimi ribiškimi skupnostmi, ki zdaj lovijo tovrstne mreže. Nekatere na koncu predelajo v zaščitno opremo proti covidu-19 ali kako drugače ponovno uporabijo.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo na taljenje ogromnega ledenika Pine na Antarktiki. Eden izmed najhitreje izginjajočih ledenikov na svetu jim zdaj povzroča še dodatne skrbi. Ledena polica na njegovem robu se namreč 'lomi na koščke', in to veliko hitreje, kot so pričakovali. Če se bo še naprej lomila s takšno hitrostjo, bi lahko to pomenilo kritičen dvig morske gladine na svetovni ravni.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Salon pohištva vnovične uporabe, ki je zaživel v Krškem, nudi novo priložnost pohištvu, ki so se ga lastniki naveličali ali zavrgli zaradi manjših poškodb. Pohištvo v delavnicah očistijo, obnovijo ali 'apciklirajo' (kreativno nadgradijo). V salonu se lahko znova pokaže v svoji najboljši luči in najde novega lastnika. Nudijo tudi popravilo in obnovo pohištva. Vse to prispeva k podaljševanju življenjske dobe izdelkov in hkrati potrošnike osvešča o pomenu trajnosti in krožnega gospodarstva, izpostavljajo v zavodu Knof.

Skupina mednarodnih raziskovalcev, med katerimi je tudi prof. dr. Maja Ponikvar - Svet s slovenskega IJS, je ugotavljala, kako škodljivi so lahko fluor in njegove spojine za življenje posameznika. Preučevanje učinkov snovi, ki vsebujejo fluor, na biosfero, okolje in zdravje ljudi, je razkrilo kar nekaj neprijetnih presenečenj. Edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida na zdravje ljudi je zaščitni učinek pred kariesom, vendar je meja med koristnimi in škodljivimi učinki tanka, svarijo raziskovalci. Bi torej morali omejiti uporabo zobnih krem in izdelkov, ki vsebujejo flouride?

Padec ravni kisika skozi čas v svetovnih jezerih dodatno ogroža sladkovodne ekosisteme in zaloge pitne vode, ugotavljajo znanstveniki. Sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %.

Kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico? To je le nekaj primerov dodatne motivacije za obisk ormoške knjižnice, ki se je uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Tam kar vrvi od zelenih, družbeno odgovornih projektov – knjižnica je pravi mali 'trajnostni laboratorij'. Poleg tega, da je stavba energetsko prijazna, pod njihovo 'streho' potekajo številni dogodki, ki združujejo lokalno skupnost pod skupnim imenovalcem: zeleno življenje.

Na Dunaju poleg sežigalnice odpadkov Spittelau, ki jo je zasnoval umetnik Hundertwasser, gradijo novo elektrarno "Power-to-Heat". V ogromnem grelniku vode bodo od prihodnje pomladi dalje odvečno vetrno energijo pretvorili v toploto ter z njo ogrevali gospodinjstva. Stavba bo zgrajena v Hundertwasserjevem slogu, njena streha pa bo namenjena urbanemu vrtnarjenju.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

"Naučili smo se, kako veliko plastike je skrite v naši okolici. Na enem območju smo našli celo star glasbeni stolp, kar pomeni, da ljudje sploh ne pomislijo, kaj to pomeni za naravo," je povedala sedmošolka Maruša, ena izmed 'slovenskih piratk plastike'. Več kot 50 osnovnih šol se je pridružilo projektu Pirati plastike, v katerem otroci in dijaki v manjših skupinah s svojimi mentorji ob slovenskih rekah raziskujejo plastične odpadke in odkrivajo raven onesnaženosti z makro- in mikroplastiko.

"Ribe iz avtomatov, ki jih jemo zdaj, ne moreš speči na gardeli. Vonj pa je umeten, kar začutiš, da je iz laboratorija. Normalen človek s tem ne more živeti." To je izsek iz znanstvenega monologa, ki nas popelje v prihodnost, v kateri bomo, če bomo nadaljevali z življenjskim slogom, ki še pospešuje podnebne spremembe, ribe morda nekoč dobili le še na recept. Znanstveni podnebni monolog je nastal pod okriljem WWF Adria, kjer so združili znanost in umetnost. Tako na inovativen način opozarjajo na posledice podnebnih sprememb in njihov vpliv na svetovna morja in oceane. Udobno se namestite in prisluhnite Borisu Cavazzi v intimni izpovedi ribiča, Petru Harlu in Receptu za tuno ter Tini Vrbnjak, ki vas bo popeljala v svet nevidnih žensk v ribiški industriji.