kralj

S svetovno uveljavljeno klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o izplenu prvega tedna podnebne konference v Glasgowu. Kot ocenjuje, je bila retorika svetovnih voditeljev, čeprav gre verjetno deloma tudi za 'kamera efekt', neverjetno spodbudna. A retorika nas seveda ne sme zavesti, eno so obljube, drugo pa dejanja. Kot poudarja, gre za pomemben trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. V nasprotju s preteklostjo so tokrat zaradi reševanja covidne krize sproščene milijarde, ki naj hkrati postanejo naložbe za podnebno boljšo prihodnost, poziva. Izpostavlja, kako pomemben je dogovor o skladu za revnejše države, na katerega nikakor ne smemo gledati kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, svari.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Na otočju se razprostirajo dolge bele plaže, ki so raj za turiste. A kako dolgo bomo še lahko občudovali to podobo? Maldive namreč ogrožajo podnebne spremembe. V Glasgowu te dni poteka podnebna konferenca, na kateri bodo svetovni voditelji določili, kakšna prihodnost čaka naš planet. Kot je na odprtju izpostavil sir David Attenborough, tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, te najbolj občutijo. In dokaz za to so Maldivi, ki se potapljajo.

V zavetišču za zavržene rastline v prestolnici ravno v jesenskem času dobijo v varstvo največ rastlin, zato trenutno pokajo po šivih. Ljudi vabijo, da pridejo posvojit kakšno zeleno prijateljico, ki jim bo krajšala zimske dni. Ustanoviteljici zatočišča, sicer akademski slikarki, poudarjata, da se zavedata, da se danes lončnice dobijo izredno ugodno, a opozarjata, da ima vse svojo ceno: "Večina sobnih rastlin pride iz oddaljenih krajev, okoljski in delavski standardi pri njihovi vzgoji pa so zelo vprašljivi." Posvojena rastlina morda ni lepa in popolna kot iz cvetličarne, ampak s seboj prinese zgodbo predhodnega življenja, prihaja iz lokalnega okolja ter je bila vzgojena z veliko mero skrbnosti in ljubezni, poudarjata.

Svet je v času pred podnebno konferenco v Glasgowu presenetila britanska kraljica, ki je sicer znana po tem, da se v javnosti ne opredeljuje do političnih in družbenih vprašanj, izrazila frustracijo zaradi neukrepanja svetovnih voditeljev v boju proti podnebnim spremembam. Princ Charles pa je ob začetku podnebne konference poudaril, da je zdaj naša zadnja priložnost in da morajo voditelji lepe besede prevesti v še lepša dejanja. Kako zelena pa je sicer kraljeva družina? Njeni člani so pogosto tarče kritik zaradi opravljanja svojih poti z zasebnimi letali, ki pridelajo precej več ogljika, kot če bi se na pot odpravili s komercialnimi leti.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

V Glasgowu se začenja podnebna konferenca COP26, ki se je bo udeležila tudi več kot 50-članska delegacija iz Slovenije s premierjem Janšo na čelu. Vsi sicer na konferenci ne bodo prisotni vseh 13 dni, kolikor bo potekala. Stroški slovenske prisotnosti na tako pomembnem dogodku pa so ocenjeni na okoli 1,2 milijona evrov. In kdo bo v Glasgowu zagovarjal slovenske ambicije?

Hitro ukrepanje vlad v regiji je nujno, pred podnebno konferenco COP 26 pozivajo v Svetovnem skladu za naravo WWF Adria. "V zadnjih letih je Balkan močno prizadelo globalno segrevanje, postal je izredno občutljiv na podnebne spremembe. Zabeleženo je povišanje povprečne temperature za 1,2 stopinje Celzija, glede na uporabo lokalnih in mednarodnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prihodnjih letih pa pričakujemo dodatno segrevanje od 1,7 do 4 stopinje Celzija," opozarjajo. Vse, ki jih skrbi za planet, vabijo, da se pred začetkom COP26 v Glasgowu pridružijo kampanji #WeWontForget in voditeljem pošljejo sporočilo, da njihove obljube o ublažitvi podnebne krize ne bodo pozabljene.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje, da bi lahko katastrofalne poplave, ki smo jim bili v Evropi priča to poletje, postale  ne le dogodek, ki se zgodi enkrat na sto let, ampak kar letni pojav. Poleg tega naj bi gladina morja narasla za 84 centimetrov do konca tega stoletja, pa še to pod pogojem, da nam uspe doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Trenutno kaže, da je ta scenarij težko dosegljiv. Nizozemska je država, ki ima več desetletij dolgo tradicijo veličastne visokotehnološke protipoplavne zaščite in nadzorovanja poplav. Pred podnebno konferenco v Glasgowu so predstavili, kako se tam soočajo s podnebnimi spremembami in kaj se lahko v teh časih od njih naučijo druge države?

Daša Korže, prehranska svetovalka za živali, ugotavlja, da imajo hišni ljubljenčki vedno več zdravstvenih težav, ki so posledica neuravnotežene, predelane in nezdravo predpripravljene prehrane. Kot poudarja, lahko hrana igra dve vlogi – lahko je razlog za težave, lahko pa je 'zdravilo', ki uspešno dopolnjuje veterinarsko terapijo. Izkušnje so jo spodbudile, da je ustvarila lastno blagovno znamko pasje hrane, ki je brez konzervansov, umetnih barvil in ojačevalcev okusa, saj je te zaznala kot pogost vzrok za težave živali. Oddajo o Dašini poslovni zgodbi lahko spremljate v nedeljo v oddaji Štartaj Slovenija na POP TV.

Prizori iz Tajske prikazujejo zavrženo ribiško opremo, tako imenovane mreže duhov, ki prekrivajo in dušijo celotne koralne grebene, s tem pa ogrožajo te izjemno dragocene ekosisteme. Plastične pasti tako povzročajo beljenje koral. Potapljači tam opravijo več čistilnih akcij, katerih cilj je osvoboditi grebene, ki lahko tako znova 'zadihajo'.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

Znanstveniki so pripravili grafične prikaze 180 lokacij po svetu, ki prikazujejo, kako bodo te videti, če se bo globalna svetovna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,5 stopinje Celzija, za kar bomo morali drastično znižati emisije, ali če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, če bomo nadaljevali po poti kot danes. Projekcija tako prikazuje Buckinghamsko palačo, Pentagon, Burdž Kalifo in druge znane svetovne lokacije, obdane z vodo. Po projekciji se lahko z drsnikom premikate levo in desno in tako jasno vidite razliko med dvema scenarijema.

Na obrobju Ljubljane leži posestvo Trnulja, kjer se piše okusna trajnostna zgodba. Iz ekološke soje brez GSO, ki ni prepotovala na tisoče kilometrov, da je dosegla slovenske krožnike, izdelujejo zrolance in pečenjake. Zgodba o njihovem nastanku je ganljiva, navdih zanje je Urša Kunz namreč dobila, ko je želela z zdravimi obroki razvedriti svojo bolno prijateljico. V Sloveniji je pridelava soje, kakovostnega vira rastlinskih beljakovin zaenkrat v majhnem obsegu, vendar se v zadnjih letih povečuje.

Draško Holcer z Inštituta Plavi svijet, ki je delil srce parajočo zgodbo o materi poginulega delfina z Lošinja, je za naš portal pojasnil, kaj točno se je zgodilo. Poudaril je, da gre za še posebej žalostno zgodbo, saj se je nesrečna samica z imenom 'Ništa' že pred štirimi leti znašla v enaki situaciji, ko je izgubila svojega novorojenca, ki ga prav tako ni želela prepustiti morju. Zakaj je delfin poginil, ostaja neznanka, saj bi bilo povsem neprimerno, da bi materi odvzeli mladiča, od katerega se je poslavljala, je izpostavil Holcer.

Raziskovalci so v eni izmed manjših študij odkrili, da je v iztrebkih dojenčkov več mikroplastike kot v iztrebkih odraslih posameznikov. Krivec bi lahko bile plastične stekleničke in ostali plastični pripomočki ter igrače, ki se pogosto znajdejo v ustih najmlajših, predvidevajo.

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

Ste kdaj pomislili, da ko v koš odvržete ostanke obroka, posledica tega ni le večja količina odpadne hrane? Ste vedeli, da je vsako drugo govedo v Braziliji povezano z izsekavanjem gozda in da obstaja velika verjetnost, da je vaš jutranji kozarec pomarančnega soka povezan s suženjskim delom? Da zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok? Tudi tega se zavedajmo, ko načrtujemo obroke, pozivajo številne organizacije, ki opozarjajo na pomen zmanjševanja odpadne hrane.

V zadnjih letih po Sloveniji navadna bukev, najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, progresivno hira. Za zdaj raziskovalci še ne poznajo razloga. Procesa hiranja bukve v slovenskih gozdovih zelo verjetno ne moremo več zaustaviti, še posebej če ga umestimo v dolgoročne napovedi podnebnih sprememb. "Če bi želeli omiliti proces hiranja bukve, bi se moral ves svet takoj vzajemno odzvati na podnebne spremembe in problematiko invazivnih tujerodnih vrst," poudarja dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Sončno hišo na kolesih, ki jo je ustvarila skupina nizozemskih študentov, poganja izključno sončna energija. Miniaturen dom na kolesih ima vse, kar potrebujete za udobno potovanje – vključno s posteljo in kuhinjo. Napaja se z energijo sončnih celic, ki se svetijo na strehi vozila.

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del zgodbe o uspehu in največjega čezmejnega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Največja grožnja območju, od katerega je odvisnih približno milijon ljudi, pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjujejo v WWF Adria.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, pa je s svežimi podatki v teh dneh opozorila Evropska agencija za okolje.

Višja izpostavljenost onesnaženemu zraku je lahko povezana s poslabšanjem duševnih bolezni, kaže ena izmed zadnjih in redkih raziskav na tem področju. V raziskavi so zajeli 13.000 prebivalcev Londona. Odkrili so, da že relativno nizko povečanje v izpostavljenosti dušikovemu dioksidu (NO2), lahko vodi do 32 odstotnega povečanja tveganja, da bo oseba potrebovala terapijo in kar 18 odstotno povečanje tveganja za sprejem v bolnišnico zaradi duševnih težav. Raziskovalci so dejali, da lahko ugotovitve verjetno prenesemo tudi na številna mesta v razvitih državah, znižanje onesnaženosti zraka pa bi lahko blagodejno vplivalo na zdravje milijonov ljudi.

Znani so prvi rezultati spomladanskega vzorčenja v projektu Pirati plastike in primerjava s podatki iz Nemčije. Izkazalo se je, da je z mikroplastiko najbolj onesnažena Sava. Sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani in Kamniška Bistrica v Domžalah.

Julija so v društvu Morigenos opazili prvega novorojenega delfina v tem letu. Kot so navdušeno sporočili tedaj, so pred Piranom spremljali skupino približno 25 delfinov, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo: "Med njimi je plaval tudi drobcen novorojenček, star le nekaj dni. Na fotografiji se dobro vidijo svetle lise, ki so posledica 'zmečkane' oz. zgubane kože v obdobju, ko je bil mladiček še v maternici. Mladički se večinoma kotijo v toplem delu leta, zato upamo, da bomo v prihodnjih tednih opazili še več naraščaja." Povprašali smo, koliko novorojenih delfinov so letos že opazili v slovenski populaciji.